Pavlović je eden najpomembnejših ustvarjalcev sodobne srbske književnosti, z nagrado vilenica 2006 pa se na seznam nagrajenih vileniških držav vpisuje tudi Srbija in Črna gora.

Miodrag Pavlović, pesnik, esejist, pripovednik in dramatik, se je rodil leta 1928 v Novem Sadu. Po končanem študiju medicine je več let delal kot zdravnik. Med drugim je bil direktor beograjske Drame Narodnega gledališča, od leta 1961 pa je dvajset let delal kot urednik v beograjski založbi Prosveta. Pavlović je redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti in Evropske akademije za poezijo.

Začetki segajo v leto 1952
Na pesniško literarno sceno je stopil leta 1952, ko je izšla njegova zbirka "87 pesmi". Veno Taufer je pojasnil, da so Pavlovičeve modernistične pesmi takrat povzročile pravi kulturni boj med modernisti in tradicionalisti. Ti na primer niso dobro sprejeli verza "kri v straniščni školjki", saj naj bi šlo za ponižanje poezije. Taufer je dodal, da v Pavlovičevem prvencu, ki ga označuje nevrotičnost, pesmi pa so kot eksplozije, odmeva izkušnja vojne.

Velikokrat nagrajeni Pavlović
Predaval je na številnih univerzah po svetu. Za svoje ustvarjanje je dobil več pomembnih priznanj in nagrad, med katerimi so nagrada Društva književnikov Srbije, oktobrska nagrada mesta Beograda za dramsko delo, struški zlati venec, oktobrska nagrada mesta Beograda za literarni opus, Zmajeva nagrada za poezijo, nagrade Branka Miljkovića, Radeta Drainca, Todorja Manojlovića, Desanke Maksimović, Vuka Karadžića, nagrada Djordja Jovanovića za prispevek k literarni kritiki in teoriji, evropska nagrada za poezijo mesta Vršac in leta 2003 prejeta evropska nagrada za poezijo mesta Münster. Knjige pesmi Miodraga Pavlovića so prevedene v več evropskih jezikov, v slovenščini sta v prevodu izšli knjigi pesmi Svetli in temni prazniki (1977) in Pesmi (1977).

Kdo je izbiral nagrajenca?
Nagrajenca je izbirala strokovna žirija, v kateri so sedeli predsednik Andrej Blatnik, Veno Taufer, Lidija Dimkovska, Niko Grafenauer, Ludwig Hartinger, Jože Hradil, Vesna Kondrič Horvat, Andrej Medved, Tone Peršak, Veronika Simoniti, Tomaž Šalamun, Neva Šlibar, Špela Šramel, Aleš Šteger, Jana Unuk in Jani Virk.

Največ gostov bo iz srednjeevropskega prostora
Udeležbo na letošnji Vilenici je že potrdilo veliko tujih gostov, ker pa je srečanje v Vilenci priložnost za predstavitev domačih avtorjev tuji publiki, bo 21. Vilenica gostila tudi več avtorjev iz Slovenije kot v prejšnjih letih. Slovenijo bodo zastopali Ervin Fritz, Miran Košuta, Zdenko Kodrič, Marko Uršič, Mojca Kumerdej, Breda Smolnikar in Iva Jevtić. Ilma Rakusa in Karl-Markus Gauss, lanska nagrajenca, pa bosta v Slovenijo znova prišla ob izidu slovenskih prevodov njunih del. Poleg literatov bodo v Vilenico prišli založniki, uredniki in prevajalci z vsega sveta.

Srednjeevropska pobuda na Vilenici
Vileniško srečanje že leta podpira Srednjeevropska pobuda, ki bo letos v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravila okroglo mizo Kdo sliši sosedovo zgodbo?. Vilenica bo tako uvrščena med osrednje tematske dogodke Srednjeevropske pobude za področje literature. Srednjeevropska pobuda vključuje 17 držav, Slovenija pa je njena polnopravna članica od leta 1992. Danes si Srednjeevropska pobuda s spodbujanjem povezovanja in solidarnosti prizadeva preprečevati nove delitve v Evropi ter poskuša oživiti gospodarstva najmanj razvitih članic.

Vileniški festival ima nov statut
Slabe štiri mesece pred 21. Vilenico pa je literarni festival dobil tudi nov statut.
Po dvajsetih vileniških festivalih se je namreč pokazala potreba po razmisleku o programskih izhodiščih festivala ter po oblikovanju ustreznih vsebinskih in organizacijskih smernic za prihodnost. Izid razprave na Društvu slovenskih pisateljev in Kulturnem društvu Vilenica je nov statut Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki je zamenjal prvi statut iz leta 1986, pomemben del dokumenta pa je srednjeevropski značaj vileniškega festivala.

Kulturno in jezikovno bogastvo Srednje Evrope
Pojem Srednja Evropa je kljub združeni Evropi aktualen še danes, saj je Srednja Evropa simbol raznovrstnosti, ki je posledica bogastva kultur in jezikov na relativno majhni geografski površini, dežele Srednje Evrope pa druži tudi sorodna zgodovinska izkušnja. Srednja Evropa sega "od Baltika do Jadrana, od Berna do Beograda" so zapisali v vileniškem statutu. Festival Vilenica bi rad v prihodnosti še poudaril svoj srednjeevropski značaj. Kot prostor spodbujanja vrhunske literarne ustvarjalnosti, kulturne izmenjave in plodnega dialoga želi Vilenica utrditi svoje mesto enega ključnih srednjeevropskih literarnih srečanj.

Nagrajevali bodo avtorje iz Srednje Evrope
Tako bodo mednarodno literarno nagrado vilenica podeljevali avtorjem iz Srednje Evrope, od letošnjega leta naprej pa to velja tudi za kristal vilenice. V zborniku bodo objavljali besedila avtorjev iz Srednje Evrope, vsako leto pa bodo pozornost namenili eni slabše poznanih književnosti širšega evropskega prostora. Letos bodo vzeli pod drobnogled sodobno baskovsko književnost, ob tej priložnosti pa bo izšla Antologija sodobne baskovske književnosti, prva tovrtsna publikacija v slovenskem jeziku.