Prenova Narodnega doma bo stala 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov prispeva ministrstvo za kulturo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Prenova Narodnega doma bo stala 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov prispeva ministrstvo za kulturo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Ljubljanska Narodna galerija je junija v dar prejela zbirko del Zorana Mušiča iz obdobja med letoma 1936 in 1999. Dela, ki jih je donirala umetnikova nečakinja Vanda Mušič, bo galerija razstavila v prenovljeni palači Narodni dom po dokončanju del in po izteku razstave, posvečene realizmu. Foto: BoBo
Barbara Jaki
V novi postavitvi ne bo več delitve na zbirko umetnosti na Slovenskem in evropske slikarje. Kot pravi Jakijeva, se je ločevanje na slovensko in evropsko v več primerih pokazalo za problematično že v preteklosti, saj so nekatere mojstre razstavljali v obeh zbirkah. Foto: BoBo
Že 15. januarja v Narodni galeriji gostijo razstavo Slikati v Normandiji. Na ogled bo 72 umetnin francoskih slikarjev, ki so ustvarjali v letih med 1850 in 1920. Med njimi bodo na ogled tudi dela Gustava Courbeta, Pierra Bonnarda, J.-B. Camille Corota, Clauda Moneta in drugih. Foto: Narodna galerija
Slovenskim staršem rojeni Parižan Klavdij Sluban je verjetno edini fotograf slovenskega rodu, ki mu je uspel veliki met v mednarodni avtorski fotografiji. Foto: Klavdij Sluban

Prenovljeno galerijo bodo odprli z novo postavitvijo stalne zbirke, ker je ta, kot je poudarila direktorica galerije Barbara Jaki, jedro Narodne galerije. V zadnjih letih so se sistematično usmerili v zbiranje umetnin za njeno izpopolnitev in pridobili nekaj izjemnih novih del. Poleg celotnega prvega nadstropja bodo stalni zbirki namenjeni tudi del pritličja, nova velika dvorana pod slavnostno dvorano in še manjša vzdolžna dvorana ob njej v severozahodnem delu palače.

V novo postavitev bo vključenih dvakrat toliko umetnin, kot jih je bilo pred prenovo Narodnega doma vključenih v stalno zbirko, in skoraj štirikrat toliko, kot jih razstavljenih trenutno, ko so obiskovalcem kljub prenovi omogočili vpogled v razvoj starejše likovne umetnosti na Slovenskem.

Kot poudarja Jakijeva, bodo natančno število del določili pozneje, saj bodo prenovljeni prostori precej drugačni od tistih pred prenovo. Po vzpostavitvi prvotnega stanja s prenovo so namreč obodne stene palače v celotni liniji prvega nadstropja odprte z okni. Stenskih površin je tako manj, so pa, kot pravi, pridobili čudovit pogled na bližnjo okolico in predvsem park Tivoli vzdolž celotnega zahodnega pročelja.

Še posebej pa se veselijo postavitve nove stalne zbirke del Zorana Mušiča, ki jo je galeriji letos podarila umetnikova nečakinja Vanda Mušič. To bo prva zbirka Mušičevih del v Sloveniji.

Na vseh umetninah bodo opravljeni osnovni konservatorski postopki, restavriranih pa jih bo predvidoma okoli 120. Ker bi bilo to nemogoče opraviti v lastnih restavratorskih ateljejih, sodelujejo z Restavratorskim centrom, kjer so v restavriranje že prevzeli 30 kipov in 20 slik, sledilo bo še približno 40 slik.

Nič meč delitve umetnin po narodni pripadnosti
V novi postavitvi ne bo več delitve na zbirko umetnosti na Slovenskem in evropske slikarje. Kot pravi Jakijeva, se je ločevanje na slovensko in evropsko v več primerih pokazalo za problematično že v preteklosti, saj so nekatere mojstre razstavljali v obeh zbirkah - denimo Almanacha, Franza Ignaza Josefa Flurerja, Kremserja - Schmidta, Franca Kavčiča. "Delovali so na ozemlju današnje Slovenije, in čeprav so bili drugih narodnosti, smo jih vedno prištevali med slovenske umetnike," poudarja.

Tudi Anton Karinger, ki je vedno imel mesto v slovenskem delu zbirke, se je prišteval med ljubljanske Nemce. Marko Pernhart in Jožef Tominc sta ustvarjala na obeh straneh današnje meje. Po drugi strani so v zbirki tudi umetnine, ki so uvoz, vendar so že stoletja v naših krajih in so sooblikovale umetnostni okus okolja. Starejšo umetnost je še težje ločevati po narodnosti pripadnosti v današnjem smislu, dodaja Jakijeva.

Izhajajo iz prepričanja, da je narodna likovna dediščina nedeljiva in da so strokovni, umetnostnozgodovinski kriteriji usmerjevalec take odločitve.

Odprtje prenovljene galerije bo pospremil izid publikacije z osnovnimi informacijami o zbirki in stavbnem kompleksu ter dejavnostih za obiskovalce. V prihodnjih letih pa bodo pripravili podroben katalog stalne zbirke.

Podčrtana pedagoška dejavnost
Seveda bodo ob novi postavitvi stalne zbirke potrebovali tudi nove pedagoške materiale. Kot pravi Jakijeva, bo izobraževalni dejavnosti namenjenih kar precej novih površin - od pedagoške delavnice do tiskarne in amfiteatrske predavalnice, posebej pa se veselijo Galove votline.

Začasne razstave odpira Normandija
V letu 2015 bodo poleg stalne razstave pripravili tudi razstavni program. V osrednjem razstavišču bodo začeli z razstavo Slikanje Normandije, ki jo bodo odprli 14. januarja. Zbirki iz mesta Caen v Normandiji bodo dodali nekaj del Jurija Šubica, ki so prav tako nastala v Normandiji leta 1883. Aprila bodo nadaljevali z razstavo umetnin, ki jih je Slovenija pridobila v sukcesijskih pogajanjih z republikami naslednicami Jugoslavije.

Jeseni bo na vrsti baročna umetnost, dela slikarja Francesca Pittonija, novembra pa bodo na ogled postavili risbe Riharda Jakopiča, ki so jih lani pridobili za zbirko, izvirajo pa iz zbirke njegovih dedičev.

V vhodni avli bodo najprej v sodelovanju z galerijo Fotografija predstavili dela francosko-slovenskega fotografa Klavdija Slubana, nadaljevali bodo z drugim delom razstave Umetnost za nove čase - umetnost iz Vladne umetnostne zbirke, ki bo predstavila izbor kiparskih del. Oktobra bodo že tradicionalno na ogled dosežki oblikovalske stroke. Razstavo pripravlja fundacija Brumen.

Prenova Narodnega doma bo stala 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov prispeva ministrstvo za kulturo, za STA povzema Tatjana Zemljič. Septembra 2012 je pripravljalna dela v poslopju začel Restavratorski center RS, gradbena dela so se začela septembra 2013.