S koncertom italijanskega in slovenskega kantavtorja Eugenia Finardija in Janija Kovačiča je v koprskem gledališču Radio Koper - Capodistria sklepa niz prireditev ob 60. obletnici delovanja. S koncertom se hkrati poklanjajo ruskemu umetniku Vladimirju Visockemu, kot stičišče prepletanja slovanskega in romanskega sveta pa je po mnenju organizatorjev prav Koper pravi kraj za tak dogodek.

Hiperrealizem Barbare Jurkovšek
Slikarstvo umetnice mlajše generacije Barbare Jurkovšek predstavljajo v Pretorski palači. Gre za cikel del, ki je nastal v zadnjih dveh letih avtoričinega ustvarjanja, in sicer v tehniki olje na platno ali v mešani tehniki olje in akril na platno. Po besedah kustosa razstave z naslovom Slike Dejana Mehmedoviča lahko vsebinsko v delih Jurkovškove prepoznamo hiperrealizem. Slike upodabljajo figure iz stripov, animiranih filmov, igrač in protagoniste iz avtoričinega življenja, njene sorodnike in prijatelje.

Kot še pojasnjuje Mehmedovič, je pri Jurkovškovi opazen premik iz nefiguralne v izrazito figuralno izvedbo. Figuralni svet pripoveduje po Mehmedovičevih besedah "notranjo zgodbo o odnosih", pri čemer gre lahko za odnose med gledalcem in podobami ali pa za odnose med samimi podobami kot protagonisti. Dela, pri katerih je značilno, da se protagonisti pojavljajo osamljeni in v irealnem svetu, lahko po kustosovem mnenju dojemamo tudi kot zrcalo karikiranih družbenih odnosov in situacij.
Umetnost Bojana Gorenca
Dela Bojana Gorenca predstavljajo v galeriji Severija ob 15. obletnici delovanja. Gre za slike, ki pripadajo v celoti drugi generaciji Gorenčevih slik. Izbor del iz različnih obdobij, ki se smiselno navezujejo, pa je opravil slikar sam.
Bojan Gorenec je slikar, ki je že, odkar je leta 1979 diplomiral na grafičnem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, vseskozi prisoten na slovenskem likovnem področju, ne le kot slikar, pač pa kot pomemben teoretik in prevajalec teoretskih tekstov in nenazadnje kot dekan ALUO. Kontinuirano je samostojno razstavljal, približno vsaki dve leti, včasih pa tudi pogosteje.
Delo slikarja je v otvoritvenem govoru orisal Peter Krečič, odprtje pa je pospremil nastop vokalistov iz Tria Eroika.