Druz Julij Cezar je bil sin rimskega cesarja Tiberija in po smrti posvojenca Germanika leta 19 tudi njegov naslednik. Umrl je 14 let pred očetom, leta 23. (Na fotografiji kip, ki ga sicer hranijo v Antični zbirki v Berlinu.) Foto: EPA
Druz Julij Cezar je bil sin rimskega cesarja Tiberija in po smrti posvojenca Germanika leta 19 tudi njegov naslednik. Umrl je 14 let pred očetom, leta 23. (Na fotografiji kip, ki ga sicer hranijo v Antični zbirki v Berlinu.) Foto: EPA
Kip Druzovega očeta Tiberija, Avgustoveaga posinovljenca, ki je Rimu vladal od leta 14 do 37.
Kip Druzovega očeta Tiberija, Avgustoveaga posinovljenca, ki je Rimu vladal od leta 14 do 37. Foto: EPA
Tiberij, rimski, kip
Muzej v Clevelandu je v preteklosti Italiji že vrnil ukradene artefakte, ki so po dolgi poti prišli v njegovo last. Foto: EPA

Muzej in italijansko ministrstvo za kulturno dediščino in turizem sta 18. aprila podpisala sporazum o vrnitvi kipa, potem ko so v muzeju ugotovili, da se znana dejstva ne ujemajo s tem, kar so sami vedeli o provenienci kipa, je v skupni izjavi pojasnil muzejski direktor William Grisworld. V muzeju so namreč domnevali, da je kip izvorno prišel iz severne Afrike, šele naknadno pa izvedeli, da je bil verjetno v lasti manjšega italijanskega muzeja v bližini Neaplja, od koder je bil odtujen proti koncu druge svetovne vojne.

Ohranjena glava kipa je portret Druza Julija Cezarja, Tiberijevega sina, ki je umrl leta 23, preden je lahko nasledil očeta - ta je vladal do leta 37, njegov naslednik pa je bil zloglasni Kaligula. Okoliščine Druzove smrti niso pojasnjene, govorice pa so jo pripisovale zastrupitvi, ki naj bi jo zakrivila njegova žena. V muzeju so o njem zapisali, da je oboževal "krvave športe in obredne daritve", s čimer je pretresal rimsko javnost in vznemirjal svojega očeta.

V Clevelandu so po poročanju portala Art Newspaper kip kupili pred petimi leti v dobri veri, da gre za umetnino z urejeno provenienco.

Artefakti iz muzeja odneseni leta 1944
Njihove podatke so med drugim omajale fotografije najdenih predmetov iz arheoloških izkopavanj, ki so leta 1926 potekali na območju Sessa Aurunca v Kampanji. Delo je ostalo v tamkajšnjem muzeju, kjer je nazadnje dokumentirano leta 1944. V članku, ki je izšel leta 2014 v italijanski publikaciji Bolletino D’Arte, je po poročanju portala Art Newspaper avtor Giuseppe Scarpati med drugim namignil, da bi glavo in druge predmete, ki so med drugo svetovno vojno izginili iz tamkajšnjega muzeja, lahko odnesli francoski vojaki, iz njihovih rok pa bi lahko prešle v roke severnoafriških enot.

Na mednarodnem trgu se je kip prvič pojavil leta 2004 na javni dražbi v hotelu Drouot v Parizu, kjer jo je kupil neimenovani kupec. Po dražbi je pariški trgovec vztrajal pri certifikatu, ki naj bi dokazoval, da je kip podedoval francoski par, ki se je leta 1960 iz Alžirije preselil v Marseille. Dokument, ki bi potrjeval transport kipa, ne obstaja, saj je bila Alžirija tedaj francoska kolonija. Prav tako ni nobenega dokumenta, ki bi pojasnjeval provenienco med letoma 2004 in 2012, ko je kip od newyorškega prodajalca umetnin Phoenix Ancient Art kupil muzej v Clevelandu.

Ameriški muzej je v preteklosti že sodeloval z italijansko vlado - leta 2008 je vrnil 14 predmetov neurejene provenience. Italijansko ministrstvo je dogovor označilo kot pomembno in plodno sodelovanje in potrdilo polno sodelovanje clevelandskega muzeja z italijanskimi oblastmi.