Ustanovili so ga leta 1924, graditi pa začeli dve leti pozneje. 15 večjih in manjših filmskih ateljejev, skladišča kostumov in rekvizitov, video- in avdiostudii, najsodobnejša oprema - najstarejši in največji ruski filmski studio Mosfilm, ki so ga zgradili v tridesetih letih prejšnjega stoletja ne želi zaostajati za hollywoodskimi. V njegovo posodobitev so v zadnjih letih vložili več sto milijonov evrov.

"Proces proizvodnje filma je proces financiranja. Če bo denar, bo tudi film. Drugo vprašanje je, kakšen film in kakšen režiser se bo našel. Ni pa mogoče snemati, če ni sodobne tehnične baze. Mosfilm ima dobre tehnične možnosti za snemanje vojnih filmov, bitk. Imamo veliko orožja in oklepnih vozil," pravi tehnični direktor Mosfilma Igor Bogdasarov.
Zadnje mesece v studiu po romanu velikega pisatelja Leva Tolstoja snemajo film in nadaljevanko Ana Karenina. Na režiserski stol je tokrat sedel direktor Mosfilma, Karen Šahnazarov, ki je kariero v tem studiu začel pred 40 leti.
"Do zdaj še nisem posnel čisto ljubezenskega filma. Pomislil sem, če bom že snemal film o ljubezni, je najbolje, da posnamem Ano Karenino. Po mojem mnenju o odnosih med moškim in žensko nihče ni pisal lepše kot Lev Nikolajevič. In mislim, da tudi nikoli več ne bo," je dejal Karen Šahnazarov.
Zgodbo o ljubezni, strasti in družbenih normah aristokratske Rusije v filmu pripoveduje Anin ljubimec Vronski. Priprave na snemanje so potekale več mesecev, vlogo ene najbolj znamenitih junakinj v zgodovini svetovne literature pa so zaupali nadarjeni Elizabeti Bojarski. "Knjigo sem prebrala, ko sem bila stara 16 let. Njena žrtev, ko zapusti sina, je zame neverjetna in nerazumljiva. Zelo mi je žal Karenina. On je eden najbolj nesrečnih junakov v romanu," pravi Elizabeta Bojarska.
Prizore, ki se dogajajo na ulicah zgodovinskega Sankt Peterburga in Moskve, snemajo v filmskem mestu, ki so ga postavili v Mosfilmu, enega izmed studiev pa so z razkošnimi kulisami spremenili v dom, v katerem živita Karenina.
"To je bilo obdobje sveč. Notranji občutki so popolnoma drugačni, če razumeš, da so ljudje živeli pri svečah. Zato želimo, da so vsi večerni prizori posneti pri pravih svečah," pojasnjuje Karen Šahnazarov.
In prihodnost ruskega filma?
"Ideja ruskega filma je v tradiciji, ki je neločljivo povezana z rusko kulturo. Rusko kulturo tradicionalno zanimajo ljudje, človek, psihologizem. Vse te stvari, ki so del ruske klasične književnosti. Če se bo ruski film razvijal v tej smeri, bo našel svojo identiteto," še dodaja Šahnazarov.