Doslej najstarejša znana najdba lesenega kolesa na svetu spada tako po starosti kot tudi po tehnološki dovršenosti v sam vrh svetovne kulturne dediščine, zato je vsepovsod deležna velikega zanimanja. Foto: MMC RTV SLO
Doslej najstarejša znana najdba lesenega kolesa na svetu spada tako po starosti kot tudi po tehnološki dovršenosti v sam vrh svetovne kulturne dediščine, zato je vsepovsod deležna velikega zanimanja. Foto: MMC RTV SLO
false
Razstavo spremlja tudi razstava o koliščih na Ljubljanskem barju in miniature vozov Janka Samse, na ogled pa bo tudi dokumentarni film Odiseja 5200, kolo, ki je zavrtelo svet v režiji Marka Kočevarja. Foto: Park vojaške zgodovine Pivka

Razstava bo na ogled do 31. januarja 2018.

Leseno kolo koliščarjev na ogled v Pivki

Razstavo spremljajo tudi razstava o koliščih na Ljubljanskem barju in miniature vozov Janka Samse, na ogled pa bo tudi dokumentarni film Odiseja 5200, kolo, ki je zavrtelo svet v režiji Marka Kočevarja. V Parku vojaške zgodovine v Pivki se z razstavo Kolo 5200, ki so jo pripravili v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane, vključujejo v praznovanje evropskega leta kulturne dediščine 2018.

Spomnimo, da so na kolišču Stare gmajne na Verdu pri Vrhniki arheologi Inštituta za arheologijo ZRC-ja SAZU-ja leta 2002 pri vzorčenju lesa v enem od drenažnih jarkov naleteli na izjemno odkritje. Poleg dveh čolnov so na dnu jarka odkrili ostanke lesenega kolesa, ki je bilo zaradi predhodnega poglabljanja jarka z gradbenimi stroji že delno poškodovano. Na mestu najdbe so jarek razširili in naleteli še na os, ki se je snela s kolesa.

Konzervacija z melaminsko metodo
Predmeta so konzervirali z melaminsko metodo v Rimsko-germanskem muzeju v Mainzu. Sočasno s posegom je bila izdelana tudi posebna mikroklimatska komora, ki omogoča razstavljanje in hranjenje dragocenih predmetov tudi za prihodnje generacije. Doslej najstarejša znana najdba lesenega kolesa na svetu spada tako po starosti kot tudi po tehnološki dovršenosti v sam vrh svetovne kulturne dediščine, zato je vsepovsod deležna velikega zanimanja.

Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta bili spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami, in ima na sredini pravokotno odprtino, kamor je bila nasajena os. V premeru meri 72 centimetrov in je debelo okoli pet centimetrov. Po dendrokronoloških raziskavah je bilo deblo jesena, iz katerega sta izdelani plošči, debelo v premeru vsaj 40 centimetrov, drevo pa je bilo staro okoli 80 let. Izbira lesa ni naključna, saj ima jesen žilav in trden les, rasel je v okolici kolišč in lahko doseže dimenzije, ki so bile potrebne za velike deske brez grč.

Neprecenljiva vrednost kolišč, ki na Ljubljanskem barju segajo v čas od petega do drugega tisočletja pred našim štetjem, v obdobje prvih poljedelcev, je v stalni prepojenosti zemeljskih plasti z vodo, kar je omogočilo večtisočletno ohranitev ostalin organskega izvora, med njimi tudi lesenih predmetov. Pomembnost varovanja in ohranjanja tovrstnih najdišč je prepoznala tudi svetovna organizacija UNESCO, ki je v letu 2011 potrdila skupinsko nominacijo alpskih dežel (Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Slovenije in Švice) in kolišča vpisala v svetovni seznam dediščine.

Obnovljena lokomotiva z vagonoma
Park vojaške zgodovine privablja obiskovalce z različnimi vsebinami, tako take, ki jih zanima vojaška zgodovina, kot tudi zgodovina nasploh, je pred odprtjem nove razstave povedal direktor Janko Boštjančič: "V Pivki lahko obiskovalci preživijo z družino prijeten, zanimiv in poučen dan. Zanimajo jih različne teme, od vojaške tehnike do zgodovinskih tem, tudi prve svetovne vojne."

Največja znamenitost v pivškem muzeju je letos sicer obnovljena lokomotiva z dvema vagonoma, železniška kompozicija iz druge svetovne vojne. Obisk Parka vojaške zgodovine narašča, saj se je samo v letošnjem poletju po besedah Boštjančiča povečal za 20 odstotkov. Ob tem pričakuje, da bo nove obiskovalce pred koncem letošnjega leta v muzej privabila tudi razstava Kolo 5200 let.

Razstava bo na ogled do 31. januarja 2018.

Leseno kolo koliščarjev na ogled v Pivki