Sprva zarotniški odnos se skrha in konča tragično. Foto: Dubrovačke ljetne igre
Sprva zarotniški odnos se skrha in konča tragično. Foto: Dubrovačke ljetne igre
Madame de Tourvel se dolgo upira veščim zapeljivostim izkušenega vikonta, a na koncu se le vda. Foto: Dubrovačke ljetne igre

Balet, ki je nastal v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Festivala Ljubljana in Dubrovniških poletnih iger, je ob izjemno estetski kostumografiji, ki nosi prepoznaven podpis Alana Hranitelja, in minimalistični, a učinkoviti scenografiji Ivana Kirinčića gledalce ob tenkočutni izvedbi plesalcev na trenutke pustil brez diha. Čutna baletna predstava temelji na motivih istoimenskega romana Choderlosa de Laclosa.

Anton Bogov kot samovšečni vikont Valmont, Jelena Lečić kot markiza de Merteuil in Catarina de Meneses kot vikontova resnična ljubezen madame de Tourvel tvorijo izjemno plesno trojko, ki skorajda z neznosno lahkostjo gibanja upodablja ta večni ljubezenski trikotnik.

Bogov je izjemno prepričljiv v svojem sprva prezirljivem in nonšalantnem odnosu do žensk, ki pa se, ko se resnično zaljubi v madame de Tourvel, spremeni v bridko spoznanje, da je tudi sam krvav pod kožo in da bo, kot se je zgodilo že številnim, drago plačal svojo ljubezen.

Markiza de Merteuil v podobi Lečićeve je na najboljši mogoč način, subtilno podkrepljen s čudovitimi kostumi, pokazala ves spekter čustev, ki jih dejansko skriva vsakdo: od ljubezni, veselja, prezira, ponosa, strtosti in na koncu bolečine. Z Bogovom sta nadvse doživeto in čutno pričarala zapleten odnos med dvema zapeljivcema, ki se ujameta v lastne lovke.

Na drugi strani Catarina de Meneses kot krepostna, a hkrati nežna madame de Tourvel predstavlja čistost prave ljubezni: sprva se uspešno upira Valmontu, potem pa se tudi sama zaljubi, na koncu pa ostane sama s strtim srcem.

Uro dolg balet, ki sta ga avtorja zasnovala na glasbeno podlago različnih mojstrov baročne glasbe, od Georga Friedricha Händla do Tomasa Antonia Vitalija, bo jeseni na ogled v Mariboru.