Arheologi so v Žabnici našli predmete, kot so ostanki lončkov, oljenk in stekla, pa tudi rimske novce in celo novec iz 13. stoletja, ki je bil verjetno izgubljen pri gradnji ene izmed predhodnic današnje cerkve sv. Urha. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo
Arheologi so v Žabnici našli predmete, kot so ostanki lončkov, oljenk in stekla, pa tudi rimske novce in celo novec iz 13. stoletja, ki je bil verjetno izgubljen pri gradnji ene izmed predhodnic današnje cerkve sv. Urha. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo

Arheologi so že v letih 1982 in 1983 pri cerkvi sv. Urha v Žabnici odkrili rimske ostaline, ki so tedaj nakazovale, da je na tem območju stala villa rustica. V preteklem tednu pa so zaradi gradnje kanalizacije znova pregledali manjši del območja ob cerkvi in odkrili temelje še ene stavbe. Po besedah vodje izkopavanja Draška Josipoviča nove najdbe kažejo na rimsko naselbino.

Villa rustica je imela namreč običajno eno bivalno in eno gospodarsko stavbo, v Žabnici pa so zdaj arheologi odkrili že več stavb. Poleg tega je med območjem tokratnih izkopavanj in tistih iz leta 1983 več kot 150 metrov zračne razdalje. Po Josipovičevih besedah bi lahko šlo za eno izmed postaj na stari rimski trasi ceste od Stare Loke do Kranja, lahko pa gre za malo večji vicus, ki je vseboval tudi počivališče.

Pomembna najdba, ki navaja arheologe k sklepu, da sta bila Žabnica in zahodni del Sorškega polja v času rimske okupacije poseljena, je tudi kamen pisarja, ki je vzidan v steno cerkvenega zvonika. Ville rustice namreč niso imele tako bogate arhitekture, v tem primeru pa gre najverjetneje za večji nagrobni spomenik. Podobne so že našli v Ljubljani, najbolj znani pa so iz Šempetra v Savinjski dolini, kjer so imeli veljaki mesta Celeia svoje grobne parcele.

Poleg ruševin še cela vrsta predmetov
Podoben kamen, kot je vzidan v cerkev, prav tako iz podpeškega apnenca, so arheologi zdaj našli tudi v temeljih stavbe, ki so jih odkrili pretekli teden. Znano je, da so imeli v Podpeči pod Krimom Rimljani svoj kamnolom, od koder so po Ljubljanici razvažali polizdelke ter jih potem na kraju samem izklesali v spomenike po naročilu kupca. Poleg ruševin rimske stavbe so arheologi našli predmete, kot so ostanki lončkov, oljenk in stekla, pa tudi rimske novce in celo novec iz 13. stoletja, ki je bil verjetno izgubljen pri gradnji ene izmed predhodnic današnje cerkve sv. Urha.

Podatki kažejo, da so Žabnico kolonizirali freisinški škofje v 10. stoletju, zdaj pa se je še enkrat potrdilo, da je bilo to ozemlje poseljeno že 500 let prej, najverjetneje celo ves čas rimske okupacije v naših krajih, od 1. do 5. stoletja, najintenzivnejša pa je bila poselitev v 4. stoletju, saj največ najdenih predmetov datira v ta čas.

Arheologi, ki so že maja pri spremljanju gradbenih del na zaščitenem območju v Žabnici naleteli na arheološko zanimive plasti, so imeli za tokratna izkopavanja na voljo le en teden. Z izkopom so bili omejeni na kvadraturo 11 krat sedem krat štiri metre, toliko kot je bilo potrebno, da zdaj lahko izvajalci del nadaljujejo gradnjo kanalizacijskega omrežja.

Kmalu nadaljevanje raziskovanja?
V prihodnosti Josipovič računa, da se bo urejanje kanalizacije in vodovoda na tem območju še nadaljevalo, tedaj bi tudi arheologi lahko nadaljevali raziskovanje, ki bi lahko prineslo nova spoznanja. "Znanje gre naprej in podatki se množijo. Že zdaj se kaže, da gre pri večini tistih najdišč, za katere smo rekli, da so ville rustice, verjetno za neke naselbine rimskih kolonizatorjev ali staroselcev," ugotavlja.