Najdene kosti novorojenčka, otroka in štirih odraslih, ki so živeli pred približno 40 tisoč leti, kažejo jasne znake rezanja in lomljenja z namenom odstranjevanja mesa in kostnega mozga. Foto: EPA
Najdene kosti novorojenčka, otroka in štirih odraslih, ki so živeli pred približno 40 tisoč leti, kažejo jasne znake rezanja in lomljenja z namenom odstranjevanja mesa in kostnega mozga. Foto: EPA
false
Dolgo je veljalo, da gre pri neandertalcih za primitivnega jamskega človečnjaka, kar so novejše študije ovrgle. Foto: EPA

Najdene kosti novorojenčka, otroka in štirih odraslih, ki so živeli pred približno 40 tisoč leti, kažejo jasne znake rezanja in lomljenja z namenom odstranjevanja mesa in kostnega mozga. "Dejstvo, da so tukaj prakticirali kanibalizem, je neovrgljivo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil belgijski arheolog Christian Casseyas. "Neandertalci so lomili omenjene kosti na popolnoma identičen način, kot so to počeli s kostmi jelenov in konj, da bi pojedli kostni mozeg," je dodal.

Kosti iz omenjene jame v Goyetu, ki je bila poseljena s človečnjaki vse od paleolitika, so datirane v čas, ko se je čas neandertalcev iztekal, saj so jih zamenjali homo sapiensi, s katerimi so se delno zlili, saj je prišlo do parjenja med vrstama človečnjakov.

Nekoč je sicer veljalo, da gre pri neandertalcih za primitivnega jamskega človečnjaka, ki so ga v izumrtje porinili veliko pametnejši moderni ljudje, a študije so pokazale, da so bili neandertalci pravzaprav sofisticirana bitja, ki so skrbela za lastne umrle, jih pokopavala in imela s tem povezane rituale, kot je odlaganje cvetja na grobove.

Vzroki za kanibalizem ostajajo skrivnost
A po drugi strani dokaznega gradiva, da so tudi jedli drug drugega, ne manjka. Tako je mednarodna ekipa znanstvenikov pod vodstvom ameriške arheologinje s kalifornijske univerze Helene Rougier prav na primeru kosti iz jame pri Goyetu dokazala, da so bili neandertalci v njej kanibali.

"Nedvomno lahko potrdimo, da so v tej jami pojedli umrle neandertalce, kar je prvi takšen primer v severni Evropi," je dejala antropologinja in vodja raziskave. "Nekatere kosti so prav tako uporabili za izdelavo orodja," je še dodala. Primere neandertalskega kanibalizma so sicer do zdaj našli le v južni Evropi, in sicer v Španiji (El Sidron in Zafarraya) in Franciji (Moula-Guercy in Les Pradelles).

Razlogi za kanibalizem medtem ostajajo zaviti v tančico skrivnosti, saj je še povsem nejasno, v kakšnem obsegu so neandertalci izvajali kanibalizem. So bili kanibali zgolj v ekstremnih primerih lakote, je skupina pojedla lastne umrle ali pa so redno lovili pripadnike konkurenčnih skupin "za kosilo"? "Je tu šlo za sistematičen kanibalizem ali za občasno prakso," se je o pogostosti retorično vprašala Rougierjeva, ki je dejala, da odgovorov na ta vprašanja še ni. Poleg tega bi bil lahko glavni motiv obreden oziroma simboličen, lahko pa je šlo zgolj za prehranjevanje, je sklenila.