Obletnica je vezana na izid Prve knjige mednarodnega jezika, ki ga danes poznamo kot esperanto, avtorja Lazarja Zamenhofa. Omenjeno knjigo je objavil v ruščini pod psevdonimom Dr. Esperanto. V knjižici je navedeno, da je ruska carska cenzura delo drugič odobrila in mu dala dovoljenje za razširjanje 26. julija 1887 po gregorijanskem koledarju. To pomeni, da današnji dan velja za datum izida dela in za rojstni dan esperanta.

Zamisel mednarodnega načrtovanega jezika, ki nima za cilj nadomestiti narodne jezike, ampak biti dodaten, drugi jezik za vse, ni bila nova, vendar je Zamenhof videl, da se tak jezik mora razvijati s kolektivno rabo, zato je omejil svoj začetni predlog na minimalno slovnico in majhen besedni zaklad. Esperanto je zdaj polno razvit jezik, je pojasnjeno na spletni strani Združenja za esperanto Slovenije, ki je organiziralo srečanje ob okrogli obletnici.

Predsednik združenja Janez Zadravec je za STA pojasnil, da po svetu živi okoli dva milijona ljudi, ki naj bi se z esperantom tako ali drugače srečali, aktivnih govorcev pa je okoli 20 tisoč. Svetovno esperantsko združenje, katerega članstvo tvori najaktivnejši del esperantske skupnosti, ima državna združenja v 70 državah in posamezne člane v skoraj 120 državah po svetu.

"Učenje o svetu brez meja"
Prvi učbenik esperanta v slovenščini je izšel leta 1911. Po Zadravčevih podatkih je v Sloveniji z esperantom organizirano povezanih okoli 200 ljudi, sicer pa jih je z združenjem ali z jezikom samim povezanih oziroma z njim simpatizira okoli dva tisoč ljudi. "Vedeti pa je treba, da je esperanto živ v razpršeni organizaciji, ki nima teritorija ali svoje države, ima pa močno idejo," je pojasnil.

V Praškem manifestu gibanja za mednarodni jezik esperanto iz leta 1996 je med drugim poudarjen pomen čeznarodne vzgoje: "Vsak narodni jezik je povezan z določeno kulturo in narodom ali narodi. (...) Učenec, ki se uči esperanto, se uči o svetu brez meja, v katerem je vsaka država kot dom."

Vsako leto po svetu poteka več kot sto mednarodnih konferenc in srečanj v esperantu – brez prevajalcev in tolmačev. Največje srečanje je svetovni esperantski kongres, ki bo letos v južnokorejskem Seulu. Predsednik slovenskega združenja je še povedal, da letos poleg 130-letnice esperanta praznujejo še tri obletnice. Mineva namreč tudi 100 let od Zamenhofove smrti, na nacionalni ravni pa zaznamujejo 110 let, odkar se je začel esperanto širiti v Sloveniji, ter 80 let obstoja Združenja za esperanto Slovenije.

Esperanto kot drugi jezik v šole
Na srečanju v Ljubljani so se najprej posvetili prav Zamenhofovi Prvi knjigi. Med drugim so spregovorili o tem, kako se je mogoče esperanta učiti prek spletne strani Duolingo, Zadravec pa o temi Jezikovna politika in pouk tujih jezikov v šolah. Sistem je po njegovih besedah potreben prevetritve: "Predlagamo, da naj bo v vseh državah prvi jezik, ki se ga učijo v šolah, materinščina, drugi pa esperanto, ki odpira vrata v svet. Šele kot tretji naj se določi tisti jezik, ki je na nacionalni ravni najbolj uporaben."

Logična slovnična struktura
Izkazalo se je tudi, da ima esperanto logično slovnično strukturo, ki lahko posamezniku pomaga pri učenju tujih jezikov. Koprske osnovnošolce so po besedah Zadravca učili esperanta prek angleščine in prišli do dvojnega rezultata – učenci bolje govorijo angleško in še esperanta so se naučili.

Esperanto se razvija kot vsi živi jeziki. "Ima tudi svojo akademijo, ki spremlja strokovni del jezika, njegov razvoj, nastanek slovarjev itd. Govorci pa prav tako kar naprej prinašajo nove izraze, o katerih nato presoja akademija," je sklenil sogovornik.