Novela predvideva 1,25-odstotni delež za naložbe v likovna dela za prenove ali novogradnje v vrednosti do 10 milijonov evrov oziroma odstotni delež za višje vrednosti. Novela, ki je usklajena s pristojnimi ministrstvi (za kulturo, javno upravo in finance), obeta - glede na trenutno stopnjo javnih investicij - od pet do deset milijonov evrov investicij v likovna dela na letni ravni. Fotografija je simbolična. Foto: BoBo
Novela predvideva 1,25-odstotni delež za naložbe v likovna dela za prenove ali novogradnje v vrednosti do 10 milijonov evrov oziroma odstotni delež za višje vrednosti. Novela, ki je usklajena s pristojnimi ministrstvi (za kulturo, javno upravo in finance), obeta - glede na trenutno stopnjo javnih investicij - od pet do deset milijonov evrov investicij v likovna dela na letni ravni. Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki ga je v parlamentarno obravnavo posredoval Matić, predvideva obvezni delež za nakup likovnih del, ki ga bodo morali odmeriti investitorji obnov in novogradenj v javnem prostoru ali interesu. Gre za rešitev, ki jo že dolgo poznajo nekatere evropske države, oktobra pa naj bi jo sprejeli tudi pri nas, so v sporočilu za javnost zapisali v poslanski skupini SMC-ja.

Prvopodpisani pod novelo zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturo Matič je v izhodiščih za pripravo novele izpostavil, da je bilo kultiviranje javnega prostora že od osamosvojitve naprej deležno skromne podpore, tako na državni kot lokalni ravni. Novela je spisana po vzoru nekaterih drugih evropskih držav (Norveška, Italija, Nemčija, Velika Britanija ...), ki so uzakonile shemo obveznega deleža za umetnost in s tem pomembno vplivale na porast trga likovnih umetnin. S podobnimi idejami smo se po Matićevih besedah "srečevali tudi v Sloveniji, že od leta 2005, žal pa so vsi dosedanji poskusi uzakonitve takega sistema financiranja umetnosti neslavno propadli".

Med pozitivnimi učinki ukrepa izpostavlja Matić vzpostavitev dejavnejšega trga slovenskih likovnih del, stabilnejše razmere za delo in življenje likovnih ustvarjalcev, večjo kultiviranost javnega prostora in višjo vrednost javnih objektov. "Pričakujemo pa tudi pozitivne učinke v smeri nove kakovosti bivalnega okolja, spodbujanju in promociji arhitekture, umetnosti, dediščine in krajinske arhitekture in kulturnega turizma," dodaja.

Po mnenju prvopodpisanega pod novelo zakona so "najbolj socialno izpostavljeni na področju kulture prav likovni umetniki, ki bodo s tem ukrepom dobili dodatno možnost za delo in preživetje, prav tako pa to velja tudi arhitekte, ki predstavljajo kar tretjino samozaposlenih na področju kulture".