Tizian: Margareta v strahu pred pošastjo, 60. leta 16. stoletja. Foto: Sotheby's
Tizian: Margareta v strahu pred pošastjo, 60. leta 16. stoletja. Foto: Sotheby's
Tizian
Karel I. je imel v svoji zbirki več Tizianovih del. Med znamenitejšimi je ta slika s prizorom Nagovora markiza del Vasta vojakom, ki jo je mojster naslikal v letih 1540-1541, danes pa je na ogled v Pradu v Madridu. Foto: Wikipedia
Tizian
Obstajata dve različici Tizianove upodobitve Margarete s Satanom. Kakovostnejša (na sliki) je starejšega datuma, in sicer je nastala okoli 1599. Že leta 1574 je prišla na Escorial, v zbirko Filipa II. in ostala v Španiji do danes. Hranijo jo v zbirki muzeja Prado. Foto: Wikipedia
Karel I.
Karel I. spada od vseh britanskih monarhov med najstrastnejše in velikodušne zbiralce umetnin. V umetnosti je videl način za propagiranje svojega pogleda na monarhijo. Na svoj dvor je povabil enega vodilnih portretistov svojega časa Anthonisa van Dycka, ki je kaljevim agentom pomagal tudi pri iskanju starejših umetnin. Van Dyck je kralja tudi večkrat portretiral, ta trojna podoba je iz let 1635–1636. Foto: Wikipedia

Šlo je za dva metra visoko sliko z upodobitvijo prestrašene mučenice sv. Margarete, ki beži pred Satanovim žrelom. Do danes je delo zamenjalo kar nekaj lastnikov, kmalu pa bi znala preiti v nove roke, saj jo bo 1. februarja dražbena hiša Sotheby's prodajala v New Yorku.

Sicer zadostuje že podatek, da je slika delo Tiziana, ključnega imena beneškega slikarstva 16. stoletja, pa vendar bo nekaj več pozornosti gotovo vzbudilo tudi to, da prihaja na dražbo v času, ko bodo na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu odprli razstavo z naslovom Karel I. - kralj in zbiratelj.

Karel I. je bil strasten ljubitelj umetnosti, kupoval je stare slike in pri najbolj iskanih mojstrih svojega časa naročal nova dela. V življenju mu je uspelo ustvariti zbirko del velikih likovnih imen sodobnikov in preteklih stoletij, ta pa so se po njegovi usmrtitvi leta 1649, ko je dela razprodala vlada Oliverja Cromwella, razpršila na različne konce.

Na razstavi v Londonu bodo predstavili izbor del iz Karlove zbirke; kar 150 umetnin bodo zbrali na enem mestu, in sicer mojstrov, kot so Mantegna, Holbein, Tizian, Rubens in Van Dyck. Nekatera izmed njih se bodo v Veliko Britanijo vrnila prvič po skoraj 400 letih.

Cromwellova vlada je tedaj prodala približno 1.500 slik in 500 skulptur, od prodaje nabrani denar pa porabila tudi za poplačilo dolgov Karla I. Med upravičenci do poplačila dolga je bil tudi John Embry, ki mu je bil dvor dolžan 903 funte za razna popravila. Ponudili so mu 403 funte v gotovini, preostanek pa mu odplačajo v slikah. Izbral si jih je 24, med njimi dva metra visoko Tizianovo sliko z naslovom Margareta v strahu pred pošastjo, katere vrednost so ocenili na 100 funtov.

Salvator Mundi "zgolj" 30 funtov
Po besedah Alexandra Bella iz dražbene hiše Sotheby's je bila sicer slika vredna manj kot nekatera druga Tizianova platna. Kljub temu pa je bila ocenjena višje, kot je bila ocenjena večina slik v tej ogromni in svetovno znani zbirki, v kateri je bila tudi znamenita slika Leonarda da Vincija Salvator Mundi, ki je bila ocenjena na 30 funtov.

Karel I. je v svoji zbirki posebej cenil prav Tizianova dela, ki so krasila stene njegove palače Whitehall. Sliko sv. Margarete je obesil v istem prostoru kot slike Nagovor markiza del Vasta vojakom (danes v zbirki madridskega muzeja Prado), Polaganje v grob (danes Louvre) in Ženska v krznenem plašču, ki je danes pod streho dunajskega umetnostnozgodovinskega muzeja.

Marjeta Antiohijska beži pred pošastjo
Slikar je Marjeto Antiohijsko, svetnico, ki je sprejela v mladosti krščanstvo in svoje devištvo posvetila Bogu, upodobil v trenutku prestajanja njenega mučeništva. Po legendi naj bi takrat prišlo do različnih čudežev, med drugim se je pojavil Satan (tega so tako srednjeveška kot renesančna in baročna tradicija pogosto upodabljale v podobi zmaja), ki je skušal Marjeto pogoltniti, a mu je ta pobegnila.

Stroka datira sliko v šestdeseta leta 16. stoletja, gre pa za eno izmed dveh različic. Prvo hranijo danes v muzeju Prado, ta pa naj bi nastajala v približno istem času in z večjo pomočjo Tizianovih pomočnikov.

Iz ene zbirke v drugo
Kaj je Embry počel s slikami, ni znano, jih je pa verjetno izbral v upanju, da jih bo prodal. Pozneje je postal carinski nadzornik, po restavraciji monarhije pa je moral odgovoriti na nekaj neprijetnih vprašanj. Novemu angleškemu kralju Karlu II. je predal nekaj slik, a ne Tizianove. Pozneje je bila slika v lasti Richarda Nortona, ekscentrika, poznanega kot Mad Dick, in aristokratske družine Harcourt iz Oxfordshira. Leta 1948 je bila prodana na dražbi za 500 gvinej, leta 1959 pa jo je od švicarskega trgovca z umetninami kupil prednik zdajšnjega lastnika.

V upanju na dva milijona funtov
Omenjeno razstavo bodo v Kraljevi akademiji odprli v soboto, Tizianova slika na njej ne bo na ogled. Zato pa bo vključena v internetno rekonstrukcijo zbirke Karla I. v palači Whitehall. V prostorih newyorške dražbene hiše Sotheby's bo razstavljena od 26. januarja do dražbe 1. februarja, dražitelji pa upajo, da jo bodo prodali za od 1,5 do dva milijona funtov.