Kultura
Do platforme Biblos je dostop mogoč prek bralne aplikacije, naložene na bralno napravo. Foto: Biblos
V slovenščini so najbolj izposojane knjiga o spolnem življenju naših prednikov Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič, krimi uspešnica Jezero Tadeja Goloba Golobom in s kresnikom nagrajena Figa Gorana Vojnovića. Foto: Biblos
Priljubljenost med slovenskimi bralkami in bralci narašča - uporabnikov je zaenkrat več kot 15.000, ki so si letos do junija izposodili 28.000 knjig, kar je 38 odstotkov več kot lani. Foto: Biblos

Dodaj v

V prvi slovenski e-knjižnici 38 odstotkov izposoj več kot lani

Projekt je zastavila Založba Beletrina.
13. julij 2018 ob 06:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na platformi Biblos, prvi slovenski e-knjižnici in e-knjigarni, povezani tudi s slovenskimi splošnimi knjižnicami, ki jo je leta 2013 zastavila Založba Beletrina, sta izposoja in kupovanje e-knjig vedno bolj priljubljena.

Uporabnikov je za zdaj več kot 15.000, ki so si letos do junija izposodili 38 odstotkov več knjig kot lani.

Najbolj priljubljena je žanrska književnost
Slovenski bralci si knjige na Biblosu raje izposojajo kot jih kupujejo, najbolj priljubljena pa je žanrska književnost. V slovenščini so med najbolj izposojanimi knjigami Ogenj, rit in kače niso za igrače, knjiga o spolnem življenju naših prednikov Milene Miklavčič, kriminalka, uspešnica Jezero Tadeja Goloba Golobom in s kresnikom nagrajena Figa Gorana Vojnovića.

Prijatelj v stiski
Uporaba Biblosa pri marsikom seveda ne pomeni nadomestka dolge vrste knjig na knjižnih policah, a za mnoge postaja vsakodnevna pot do branja - izkaže pa se lahko tudi kot prijatelj v stiski. Ta stiska je lahko panika, ko osnovnošolec v zadnjem hipu ne dobi v knjižnici knjige za domače branje, ker je izposojena v vseh okoliških knjižničnih enotah. To je lahko študentovo ali raziskovalčevo iskanje točno določenega stavka ali ključne besede v knjižnem delu, kar e-bralnik opravi v milisekundi.

E-knjige so lahko v pomoč tudi pri povsem tehničnih zadevah – s povečavo črk za tiste, ki slabo vidijo ali pa preprosto z možnostjo dostopa do knjige nemudoma, ne da bi bilo treba do knjigarne – denimo za gibalno ovirane. Knjižnica in knjigarna, ki ju lahko vzamemo s seboj, je tudi rešitev za potovanje, kadar ne moremo vzeti s seboj vseh knjig, za katere zdi, da bi nas lahko na morju zanimale. No, kakšno še vedno lahko spakiramo s seboj.

In še nekje se takšen način izposoje knjig izkaže za veliko prednost – sistem izposoje deluje tako, da je knjiga na napravi štirinajst dni, nato pa je samodejno izbrisana. Ja, to pomeni, da ni zamudnin.

Na tablici, bralniku, telefonu ali računalniku
Do platforme je dostop mogoč preko bralne aplikacije Biblos, naložene na bralno napravo - brezplačno je na voljo v Google Play trgovini za androidne naprave in App Storu za Applove naprave.

Z aplikacijo je knjige mogoče brati na tablici, bralniku, pametnem telefonu ali na računalniku.

Slovenski različici Kindla
Biblos ponuja svoja bralnika – inkBOOK Prime in inkBOOK Classic 2, slovenski različici Kindla, ki imata do oči prijazen e-papir, kar omogoča tudi branje na sončni svetlobi in brez naprezanja oči, so povedali na Beletrini.

Bralnika imata tudi posebno pisavo za dislektike OpenDyslexic in visoko kontrastni način za slabovidne. Bralnika v nasprotju z drugimi omogočata tudi namestitev katere koli spletne knjigarne, naložiti pa je mogoče več tisoč knjig, so še dodali.

Osvetlitev zaslona za nočno branje
V podkastu Odbita do bita na Valu 202 voditelj je Anže Tomić, poznavalec e-bralništva, v pogovoru s sovoditeljico Marušo Kerec ugotavljal, da je ravno inkBOOK zaradi prilagojenosti naprave na slovenščino najbolj enostaven za branje slovenskih e-knjig.

Tomić je poslušalce opozoril, naj pri nakupu e-bralnika dajejo pozornost načinu osvetlitve, ki jo ta omogoča. Osvetlitev zaslona je namreč zanj pomembna funkcija, ki omogoča lažje branje, obenem pa pomeni, da lahko beremo ponoči, ne da bi motili človeka, ki spi poleg.

Izpostavil je tudi, da se je pri testiranjih e-bralnikov izkazalo, da so fizični gumbi nekaj, kar bralci pogrešajo. Danes so ti fizični gumbi na e-bralnikih bolj priljubljeni od zaslona na dotik, zato se je nekateri e-bralniki vračajo k njim. Sporočilo torej, da je nuja po vsaj nekakšnem fizičnem kontaktu s knjigo pri obračanju strani še vedno ostala med našimi prsti. (Oddaji lahko v celoti prisluhnete na spodnji povezavi.)

2400 knjig za izposojo
V projekt Biblos je vključenih 62 knjižnic ter 120 založb in samozaložnikov, ki ponujajo več kot 2400 objavljenih naslovov. Priljubljenost med slovenskimi bralkami in bralci narašča - uporabnikov je za zdaj več kot 15.000, ki so si letos do junija izposodili 28.000 knjig, kar je 38 odstotkov več kot lani.


Vsak dan novih 20.000 naslovov
Za primerjavo, med Američani e-bralnike uporablja 88,8 milijona ljudi, ki so v letu 2017 kupili 266 milijonov e-knjig, so ugotovili na statističnem uradu ZDA.

V največji spletni knjigarni na svetu, Amazon, kjer je na voljo skoraj 50 milijonov knjig, jih je od teh pet milijonov mogoče brati na njihovem e-bralniku Kindle v obliki e-knjig. Številka se vsakih nekaj dni poveča za približno 20.000 naslovov, so zapisali na justpublishingadvice.com.

Jeff Bezos, ustanovitelj in izvršni direktor spletne trgovine Amazon, pa je letos postal najbogatejši Zemljan v zgodovini, saj je njegovo premoženje vredno že kar 106 milijard dolarjev (88,7 milijarde evrov).

Nadina Štefančič
Prijavi napako
Komentarji
miss_theory
# 13.07.2018 ob 10:32
Pri Biblosu mi gre na jetra to, da ima knjižnica omejeno število licenc in se knjige enostavno ne da dobiti, dokler je kdo drug ne vrne. Tako kot pri papirnatih knjigah torej! Ni to korak nazaj? Digitalno ne pomeni tega! Enostavno ne pridem do polovice naslovov, ki so na voljo!!!

In seveda je komplicirano, da te kap. Od začetka jim sploh delalo ni! Tablice bi bile za stare mame, ker se pisava na zaslonu lahko poveča po meri, nastavi svetilnost zaslona ... Samo kaj, ko je prekompleksno za to populacijo.
dumpster
# 13.07.2018 ob 10:19
Še veliko bolje bi bilo, če bi bila e-knjižnica organizirana centralno in bi si lahko vsak izposodil vse, kar je na voljo. Pa čeprav bi bilo treba plačati članarino. Tako pa si odvisen od tega, če je tvoja knjižnica, kjer si vpisan, kupila e-knjigo, ki bi si jo rad izposodil. V mojem primeru je to le približno polovica knjig, ki so sicer na voljo na Biblosu.
P!nk
# 13.07.2018 ob 11:37
Meni pa ni jasno, zakaj je tako omejen seznam. Kot član/ica NUK-a si denimo ne moreš izposoditi knjig, ki jih NUK ima digitalizirane, saj jih ni na biblosu. Kaj je potem smisel tega?
redshift
# 13.07.2018 ob 07:42
Če bi se kdorkoli, ki tukaj piše o Bilosu vsaj malo spoznal na uporabo, rokovanje, izposojo eknjig. Vzel v ozir enostavnost na vseh nivojih, bi brez zadržka napisal, da je uporabniška izkušnja katastrofalna. Najtežje, oziroma najbolj zapleteno je namreč eknjigo naložiti na bralnik. Starejši populaciji popolnoma neprimerna platforma in rokovanje.
Khallesh
# 13.07.2018 ob 09:26
V podkastu Odbita do bita na Valu 202 voditelj je Anže Tomić, poznavalec e-bralništva, v pogovoru s sovoditeljico Marušo Kerec ugotavljal, da je ravno inkBOOK zaradi prilagojenosti naprave na slovenščino najbolj enostaven za branje slovenskih e-knjig.

Super in pohvalno za promocijo elektronske knjige in tudi projekt uvajanja e-knjig v splošne knjižnice je med uspešnejšimi v evropskem okolju, a bi vseeno Tomiću svetoval naj najprej bralnik InkBOOK prime v roke (v podcastu namreč prostodušno prizna, da ga sploh še ni preizkusil, a da se mu zdi ful fajn), potlej pa naj podaja oceno o tem kateri e-bralnik je najboljši. Strinjam se z redshiftom, da je uporabniška izkušnja katastrofalna, Namreč, celoten proces izposoje in uporabe e-knjige opraviš na eni sami napravi, česar pa pri sistemu Biblos ne omogoča niti njihov bralnik, ki si ga lahko ljudje izposodijo v knjižnicah. Da o delovanju aplikacije in lanskoletni "nadgradnji" niti ne govorimo, saj je bil cel fijasko, saj sredi poletja zadeva sploh ni delala.
A zavedam se, da kdor nekaj dela, pri tem prihaja tudi do napak in zapletov. Želim jim da se problemi z uporabo sistema Biblos letošnje poletje ne bodo spet pojavili, pa da bi imeli veliko zadovoljnih bralcev in pa da bi imeli še naprej uspešne dogovore z založniki za vedno nove in nove naslove, ki bodo pritegnili slovenske bralce!
oziris.va
# 13.07.2018 ob 10:57
miss_theory
# 13.07.2018 ob 10:32

Pri Biblosu mi gre na jetra to, da ima knjižnica omejeno število licenc in se knjige enostavno ne da dobiti, dokler je kdo drug ne vrne. Tako kot pri papirnatih knjigah torej! Ni to korak nazaj? Digitalno ne pomeni tega! Enostavno ne pridem do polovice naslovov, ki so na voljo!!!


Se strinjam. Smešno in obenem žalostno, da pri digitalnem uvajajo neke umetne omejitve in se sklicujejo na avtorsko pravo, licenciranje ipd. Povej, da nočeš ponudit in bom šel k drugemu.
Problem je, da drug ponudnik ne obstaja, vsaj v Sloveniji.

Potem pa se čudijo, zakaj je toliko nelegalne vsebine.
GupeM
# 13.07.2018 ob 07:09
Še ogromno, ogromno izposoj več bi bilo, če bi lahko te knjige brali na Kindlu. Ne vem, zakaj je tak problem spremeniti v format za Knidle. Aja... Vem... Zaščita proti piratstvu (DRM) je problem...
varuh varuje
# 14.07.2018 ob 07:09
Članek in Tomićevo navdušenje sta me spodbudila, da sem si naložila biblos, se poglobila v navodila in v hipu našla nekaj zanimivega branja. A kaj, ko sem 'stara mama' in nisem nikamor prišla. Razočarana delitala app. Škoda. Ocena -1.Cvek tudi za knjižnice in pika manj ta Tomića, ki bi mu človek sicer verjel.
Drži, nič se ne more meriti s knjigo in papirjem, a ima tudi e-knjiga svoj čar. Brez kindla si že leta ne predstsvljam bralnega življenja in užitka. Klik klik - in imaš na kavču nekje na slovenskem obrobju ali na busu na poti v LJ knjižno noviteto ali svež New York Times bestseller. Mogoče nekoč tudi TOP 10 slovenskih izdaj. A najbrž ne na amazonu. Na biblosu pa očitno tudi ne.
vranek
# 13.07.2018 ob 10:30
Meni je Biblos zelo udoben. Pac, pri prenosu je en korak odvec, ampak pac to spregledam. Ljubsa bi mibila malo vecja narancnost pri nastavitvah, upam, da to izboljsajo. Ne maram, da se mi na knjigah nabira prah, da zavzemajo prostor in na njih zivijo prsice, zato obozujem e-knjige. Gre za vsebino, zgodbo,ne za formo. Vsaj zame. Berem na tablici.
heristalski166
# 13.07.2018 ob 11:41
takoj vedno več kulturne in umetnosti (čim več kot se da) bi moralo biti dostopno online, ne samo knjige, tako bi se znantno povečal doseg in vpliv (tudi dohodek), s tem, da bi tisti ki radi direktno obiskujejo prireditve še vedno obiskovali (pa še dodatno konzumirali online, tako kot je pri glasbi)
Miš
# 13.07.2018 ob 11:00
Meni je pa Biblos čisto všeč, tudi prenos se mi ne zdi kompliciran, čeravno ne spadam več med najmlajše. Uporabljam Kobo bralnik, dela zelo v redu. Biblos je tudi zelo udoben način izposoje knjig, se odločiš, da bi kaj bral in imaš v parih minutah že "knjigo" v rokah. Škoda le, da je izbor knjig zaenkrat še precej skop, da ni vseh knjig v vseh knjižnicah in da imajo knjižnice omejeno število posameznih izvodov in se marsikdaj kakšne knjige ne da dobiti. Upam, da se vse to izboljša. Kot tudi Biblos aplikacija za android, kaki 2 leti nazaj je čisto lepo delala, potem so se pa začela razna posodabljanja in nadgradnje in od takrat mi ne dela več ne na telefonu ne na tablici, čista katastrofa.
vranek
# 31.08.2018 ob 11:09
Biblos ponuja na slovenskemmportalu, slovenskemu btalcu med slovenskimi,vne med rrugimi jeziki, knjige v hrvascini. Eram vas bodi. Ali gre za pobudo tam zaposlenih ali za pohrvatenje s strani vodstva nase knjiznice????
fago
# 16.07.2018 ob 12:13
Letos deluje izposoja z Biblosa skoraj nemoteno tudi na mojem Xiaomi-ju. Že nekaj let imam tudi Kindla in je res v redu, ko greš na dopust in vzameš s seboj celo knjižno omaro v drobni napravici.
alcatraz
# 13.07.2018 ob 07:35
pač amazon ga hoče sam zase
Miran45
# 13.07.2018 ob 08:12
Moja osebna uporabniška izkušnja glede ebralnika (prebral sem dve knjigi na njem-kindle) je taka, da se z fizično knjigo niti približno ne more primerjat. Tudi slaboviden sem in imam rajši očala gor ko berem navadno knjigo, kot eknjigo na bralniku, ki omogoča branje brez očal.
Kazalo