Vstop Slovenk v kulturno, družbeno in politično življenje je bil dolgotrajen proces. Ženske v 19. in v začetku 20. stoletja v politično sfero niso bile vključene, še v javni sferi jim je bilo mesto natančno določeno. Pa vendar so si posameznice korak za korakom zagotavljale svoj prostor na različnih področjih in širile meje 'ženskega sveta'.

Kdo so bile tiste ženske, ki so v svojem profesionalnem in družbenem delovanju na področju dobrodelnosti, politike, šolstva, znanosti, kulture, umetnosti, mode in športa orale ledino, lahko spoznate na razstavi Slovenke v dobi moderne v Muzeju novejše zgodovine. Razstava zaobjema življenje žensk na Slovenskem v času Avstro-ogrske, prve svetovne vojne, Kraljevine Jugoslavije in druge svetovne vojne. Predstavljeno je delovanje, dosežki, razmišljanje in pogledi takratnih vidnejših posameznic, gibanja in idejni tokovi.

Prve pesnice, pisateljice
Kako malo dejansko poznamo ženske naše zgodovine, kaže že prva predstavljena Fanny Hausmann, ki je živela v času Franceta Prešerna in naj bi bila prva slovenska pesnica. Zakaj naj bi bila? Fanny se je z očetom v Celje preselila v otroštvu iz Brucka na Muri. Kot mladenka je vstopila v tamkajšnje javno življenje in leta 1848 je v Celskih Slovenskih novinah objavila svojo prvo pesem v slovenščini. Moški kolegi so bili navdušeni, a še do danes ni razjasnjeno, ali je pesem Vojaka izhod res napisala Fanny, saj mnogi dvomijo o njenem dobrem znanju slovenščine.

Sta se pa kot prvi slovenski pisateljici zagotovo zapisali Luiza Pesjak, ki jo je k pisanju vzpodbudil France Prešern, in Josipina Urbančič Turnograjska, ki je v svojem kratkem življenju napisala 37 povestic ter zložila nekaj skladb. V 19. stoletju se je torej posameznicam s pomočjo moške naklonjenosti počasi začela odpirati pot iz zasebnosti domačega ognjišča. Glavni poti za to sta bili udejstvovanje v umetnosti ali narodnem buditeljstvu. To je bil namreč čas vzpona narodne zavesti in zahtev manjših narodov po enakopravnosti.

Boj med splošnim mnenjem in novimi pogledi
Tako so se ženske na Slovenskem najprej borile za narodno enakopravnost Slovencev v avstro-ogrski monarhiji, šele nato so začele glas vzdigovati tudi za svojo enakopravnost. Alojzija Štebi, ena prvih bork za emancipacijo žensk, je med obema vojnama ugotavljala, da so Slovenke organizirano začele zahtevati svoje pravice s približno 20-letno zamudo glede na Zahodno Evropo. Še vedno je namreč veljalo precej splošno prepričanje, da je žensko poslanstvo v prvi vrsti skrb za družino in dom. Ko je Elvira Dolinar v časopisu zapisala, da ima moderna ženska še svetejše dolžnosti, kot sta kuhanje in pranje, je največje ogorčenje vzbudila ravno med ženskami.

Prve samostojne ženske, kot na primer svetovna popotnica Alma Karlin, tako niso bile deležne razumevanja svojega okolja. In z najrazličnejšimi družbenimi preprekami so se morale boriti vedno znova. Pomemben mejnik v razvoju slovenskega ženskega gibanja je predstavljal prvi ženski časopis Slovenka, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Prinašal je tudi informacije o ženskih gibanjih po Evropi in Ameriki. Marica Nadlišek Bartol in Ivanka Anžič Klemenčič sta bili prvi slovenski urednici.

Pestro življenje v preteklosti spregledanih žena
Na razstavi lahko med sprehodom skozi štiri glavne prostore spoznamo tudi življenja drugih pomembnih, a morda spregledanih žensk - sestre Felicite, ki je napisala eno najbolj znanih kuharskih knjig, narodne buditeljice Marije Murnik Horak, mecenke Josipine Hočevar, voditeljice katoliškega ženstva Cilke Krek, Franje Tavčar - ene največjih avtoritet ljubljanskega meščanstva v začetku 20. stoletja, podjetnice Evgenije Šumi Hribar, slikarke Ivane Kobilce, prve medicinske sestre Angele Boškin, bork za pravice žensk Marije Maister in Minke Govekar, prve slovenske zdravnice Eleonore Jenko Groyer, umetnic Lily Novy, Marie Vera, Ite Rine, Pie Mlakar, prve pilotke Kristine Gorišek Novakovič, pomembnih partizank Vide Tomšič, Pavle Jerina Lah in mnogih drugih.

Osebni predmeti teh žensk dajo vpogled tudi v duh njihovega časa. Od prvih natisnjenih knjig, svečane obleke, diplom, pisalnega stroja, pa tudi do kolesa, ki je po mnenju feministk ženskam ponudil nesluteno svobodo, prvih telovadnih pripomočkov in oblačil, do oglasov, nasvetov in priročnikov. Čeprav pogosto spregledane so bile ženske pri oblikovanju slovenske družbe močno prisotne.