Ocenjujemo
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 1 glasov Ocenite to novico!
Taša: Panta Rei
Včasih se mi zdi, da bi prvi Tašin albumski sveženj lahko uporabil kot odgovor na tujčevo vprašanje, kakšno je življene v tvoji deželi? "Easy." Foto: Celinka
       Najsi bo pomen fraze Panta Rei še tako resen in vreden krepkega filozofiranja, je Tašin album enakega naziva zelo domač - brezčasna romantična domačnost pa je pravzaprav ena sama nostalgija.       

Dodaj v

Poslušamo: Taša - Panta Rei

(Celinka, 2017)
25. avgust 2017 ob 10:56,
zadnji poseg: 27. avgust 2017 ob 11:13
Ljubljana - MMC RTV SLO

Prijetna za poslušanje, prav res. Nežna, mehka in kljub slogovni hiperkorektnosti dovolj barvita, da poslušalke in poslušalce predrami in prevzame. Nekoč Nataša, zdaj Taša, v resnici pa skladateljica Nataša V. Trseglav je po dolgoletnem čakanju na pravi trenutek nedavno uradno pridobila naziv glasbena zvezdnica.

Naj kar ostane tako glamurozno. Taša je recording artist, bi se reklo na Angleškem. Založba Celinka je njen domicil. Pričakovano. Celinka je malodane sinonim za ljubko-hudomušnost slovenskega malomeščanskega popevkarstva ali, kot mu pravijo nekateri, rodnogrudno različico infantilnega srednjeevropskega šansonjerstva. Tudi delo Panta Rei je v povprečju taiste oblike. Načeloma bi preračunljivo neznatni odkloni od zdravega allegra morali zadostiti izvajalkino narativno ambicijo in s tem tudi okus ciljne skupine, ki sestoji, takole čez palec, pretežno iz mladih mamic.

Toda nekateri songi na Panta Rei so prav šik. Čarobna cesta je dovolj pogumno urezana popevka, ki bi v rockovski preobleki zlahka postala poletni hit himničnih proporcev. Baladna z naslovom Nežnost je sicer popolnoma drugačna, a tudi ta vsebuje veliko več zvokovne širine, kot jo v njenem uvodu začrta vonj po newageavskih uspešnicah pianistke Suzanne Ciani; še tistih iz kataloga založniške znamke Private Music. Elektronski drobir, ki ga je čeznjo natrosila kot klaviaturistka, je zelo dopadljiv. Nežnost je tudi kot del Panta Rei neznansko univerzalna.

Kot zelo dobro ocenjujem tudi naslovno skladbo. Ta je sicer preveč nedolžna za festivalsko rabo, je pa kljub karakterni konservativnosti strukturno dovolj pregibna in zato zanimiva.

Idealna za vizitko 1. programa nacionalnega radia je nedvomno tudi hitrejša, igriva z naslovom Vedno znova.

Kdaj pa kdaj, Nora misel in še zlasti Zapleši z mano so pač preveč očitne izposojenke iz, cinik bi dodal, prvih desetih kaset Romane Krajnčan.

Najsi bo pomen fraze Panta Rei še tako resen in vreden krepkega filozofiranja, je Tašin album enakega naziva zelo domač - brezčasna romantična domačnost pa je pravzaprav ena sama nostalgija.

Včasih se mi zdi, da bi prvi Tašin albumski sveženj lahko uporabil kot odgovor na tujčevo vprašanje, kakšno je življenje v tvoji deželi? "Easy."

Matjaž Ambrožič (@matjazambrozic)
Prijavi napako
Komentarji
ti-ne
# 28.08.2017 ob 11:27
Celinka je malodane sinonim slovenskega malomeščanskega popevkarstva .

:::::::::::::::::::::
Odlično napisano.
Na eni strani malomeščani, na drugi strani ruralci.
Postaja utesnjeno.
Glasbene recenzije
link
Poslušamo: Mihajlov Trio - Redemption & Submission
1
27. julij 2017 ob 15:00 Presneto dobro mu gre, pa čeprav je le Počasen vlak. Velenjski trio zveni zavzeto in tehnično brezhibno.
Več novic ...
Ocenjujemo
link
Peter Stamm: Sedem let
24. november 2017 ob 11:54 Večkrat nagrajeni švicarski pisatelj Peter Stamm, ki je pred leti pozornost vzbudil tudi z nominacijo za mednarodno nagrado man booker, je za uvodni moto v romanu Sedem let uporabil misel arhitekta ...
Več novic ...
Kazalo