Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stara mestna elektrarna je prizorišče 16. mednarodnega festivala improvizacijskega gledališča Goli oder. Rdeča nit letošnjega dogajanja je bližina – tako odnosov kot sodelovanja, umetnosti, ustvarjalnosti, besed in objemov.
Zagrebško gledališče mladih, Festival Borštnikovo srečanje in Beograjsko dramsko gledališče se povezujejo v projektu, s katerim želijo ozaveščati družbo o nasilju nad ženskami, problemu, ki je v porastu in ga družba, kot opažajo, na žalost ne rešuje.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana danes premierno uprizarjajo predstavo, v kateri raziskujejo sram - kako se ta rodi, reproducira in ali ga je mogoče preseči. Intermedijska predstava Da te ni sram je nastala po konceptu in scenariju Varje Hrvatin.
"Zelo zgodaj sem se naučila, da publika zelo hitro pozablja in da moram jaz še hitreje. Da to, kar o meni govorijo in pišejo, nima zveze z mano," pravi izjemna igralka Jožica Avbelj, ki je s Petro Pogorevc napisala biografski roman z naslovom Joži.
V Španskih borcih bo danes premierno zaživela plesna oda Jurija Konjarja in Mirjane Medojević Poka. To je predstava "o stvareh, ki pokajo bodisi zaradi pritiska bodisi zaradi vojne".
"Kadar vidiš pare, ki nasmejani stopajo v zakon, si rečeš, saj ne vedo, pojma nimajo, siromaki, lepo se imajo," v črni komediji Bog masakra izreče lik Michel Houillé. Najnovejša uprizoritev znane drame Yasmine Reza ima premiero nocoj v MGL-u.
Pod režijskim vodstvom Jerneja Lorencija je nastal projekt Pravljice našega otroštva, v katerem se igralci skupaj z režiserjem sprašujejo o vlogi pravljic v osebnem življenju. V predstavi gre za preplet različnih pravljic, a vseeno ni namenjena otrokom.
V Drama Kavarni pripravljajo bralno uprizoritev z naslovom V svetu blišča in bede. Igralke in igralci ansambla ljubljanske Drame bodo brali na natečaju izbrana dramska besedila, ki so jih napisali najstniški avtorji in avtorice.
V Mariboru se je s podelitvijo nagrad najbolj zaslužnim na mariborski alternativni gledališki sceni sklenil festival ZIZ.
Koroška Slovenka Mira Stadler je na Dunaju prejela nagrado stella za režijo predstave o mobingu z naslovom Mädchen wie die, ki je bila uprizorjena v Studiu dunajskega Burgtheatra.
"Priredba Ajshilovega Vklenjenega Prometeja želi biti meditacija o usodi intelektualcev v 21. stoletju," pravi Gábor Tompa, režiser večjezične koprodukcijske predstave Prometej '22 z Igorjem Samoborjem v glavni vlogi.
Večerovo nagrado za igralske dosežke v prejšnji gledališki sezoni v Gledališču Celje je za dve vlogi iz lanske sezone – za vlogi v uprizoritvah Klinc Mika Bartletta in Dolg Alexandre Wood – prejela Maša Grošelj.
Sveža radijska igra Lotosov cvet avtorja Iztoka Jereba, ki je v režiji Brine Klampfer nastala v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, bo zaživela v živo tudi pred občinstvom v gledališču Glej.
V Cukrarni v Ljubljani se začenja prvi Avdiofestival, ki ga opisujejo kot festival sodobne govorne avdioprodukcije in radijskega medija. Pripravlja ga Radio Slovenija.
111 let staro gledališče Erkel v Budimpešti, eno od treh prizorišč za uprizoritve madžarske državne opere, bo novembra zaprlo vrata, potem ko je zaradi eksponentno naraščajočih računov za energijo ogrevanje stavbe s 1800 sedeži postalo nevzdržno.
Večkrat nagrajena koreografinja, plesalka in docentka na Akademiji za ples v Ljubljani Rosana Hribar je ustvarila novo predstavo, naslovljeno Priznati neznosno. Ljubim te., ki bo zaživela na odru Centra za kulturo Španski borci.
Na 56. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu je v soboto zmagovalna predstava postala performans Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića.
V predstavi Dotik, tkivo, tkanina se Snježana Premuš in Anja Bornšek poglobita v naravo komunikacije. Projekt, ki bi zaživel v Stari elektrarni, sta zastavili okoli raziskovanja in razpiranja konceptov prostora in srečanja - a zaradi bolezni žal odpade.
"Ne pravim, da smo ljudje izgubili možnost za moralo, toda vse težje je reči ne, ker to lahko pomeni, da se moramo odpovedati udobju. Zdaj je več možnosti za izdajo, za samoizdajo, za oportunizem," pravi Arpad Schilling, soavtor in režiser Pasjega sina.
Na hrastu je en sam želod in vsaka od živali je prepričana, da bo njen - dokler slastni sad nenadoma ne izgine. Živali začnejo izginotje raziskovati in kraje obtoževati druga drugo; zagonetko bodo otroci pomagali rešiti v mariborskem Lutkovnem gledališču.
Neveljaven email naslov
