Miha Arh in Asja Kahrimanović v prizoru iz uprizoritve Macbetha, podnaslovljene Rjaveča predstava. Foto: Jaka Varmuž/LGL
Miha Arh in Asja Kahrimanović v prizoru iz uprizoritve Macbetha, podnaslovljene Rjaveča predstava. Foto: Jaka Varmuž/LGL

Premiera predstave Macbeth v tunelu Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) bo drevi ob 19. uri. Ponovitve sledijo 11. in 12. ter med 18. in 20. marcem.

Eno najpomembnejših besedil svetovne dramatike
Tragedija Macbeth govori o izoliranosti oblasti, strahu pred njenim sesutjem, ob tem pa tudi o njeni neučinkovitosti, saj oblast, ki temelji na moči, v resnici ne more ustvariti ničesar trajnega. Macbeth in Lady Macbeth kot protagonista lastne tragedije snujeta zemljevide morij, ki se kot odmevi iz preteklosti preslikavajo v današnje geopolitične napetosti, so zapisali v LGL-ju.

Foto: Jaka Varmuž/LGL
Foto: Jaka Varmuž/LGL

Bitka kovinskih predmetov, povezanih z oblastjo
Po besedah režiserja in avtorja likovne podobe predstave Mattea Spiazzija je ta bitka za oblast "neplodna in nesposobna ustvariti kar koli, tako kot zveza med Lady Macbeth in Macbethom". Bitka pa na odru zaživi kot bitka kovinskih predmetov, v zgodovini pogosto povezanih z oblastjo, pri čemer ti pogosto predstavljajo njen simbol in sredstvo za osvajanje. Od tod tudi podnaslov Rjaveča predstava. "Pokrajine teh predmetov ustvarjajo bajeslovne vešče, ki kakor sojenice spremljajo počasno rjavenje protagonistov in tkejo silovito sliko propada neke rodbine, družbe, civilizacije," še piše v napovedi.

Animatorji predstave so Miha Arh, Asja Kahrimanović Babnik in Filip Šebšajevič. Avtorja priredbe besedila po prevodu Otona Župančiča sta Spiazzi in Benjamin Zajc, ki je poskrbel tudi za dramaturgijo. V predstavi Macbeth so uporabljeni valčki Morgenblätter in Rosas do Sul Johanna Straussa mlajšega, Valse triste Jeana Sibeliusa ter odlomek glasbe Scotta Gibbonsa iz filma Ko sem zadnjič videl očeta, ki ga je režirala Chiara Guidi.

Macbeth je tako še ena stvaritev Williama Shakespearja, ki bo zaživela pod streho Lutkovnega gledališča Ljubljana, pred tem so uprizorili že njegova dela Hamlet (2006), Romeo & Julija (2011), Beneški trgovec (2015) in Vihar (2016).

Nagrajenec slovenskega lutkovnega bienala
Leta 1987 rojeni Matteo Spiazzi je diplomant italijanske Akademije za dramsko umetnost Nico Pepe, specializiran je za delo z maskami, še posebej gledališkimi.

Sorodna novica Nekoč je bil en kos lesa: mariborske lutke z novo priredbo Ostržka

Na 11. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije je za uprizoritev Ostržek (Lutkovno gledališče Maribor, 2019) prejel nagrado za najboljšo režijo.

Spiazzi je dejaven kot režiser, gledališki pedagog in organizator prireditev v Italiji, pa tudi v drugih državah, kot so poleg Slovenije še Avstrija, Belorusija, Rusija, Ukrajina, Češka, Estonija, Litva, Poljska in Ekvador. Kot mentor na delavnicah je sodeloval s ključnimi svetovnimi ustanovami: Univerza v Veroni, Univerza v Tartuju, Nacionalna akademija dramskih umetnosti v Minsku, Kijevska univerza za kulturo in češki DAMU.