Šesturna predstava Parsifal je iz občinstva na ponedeljkovi premieri na Wagnerjevem festivalu izvabila bučen aplavz. Foto: EPA
Šesturna predstava Parsifal je iz občinstva na ponedeljkovi premieri na Wagnerjevem festivalu izvabila bučen aplavz. Foto: EPA
V znak spoštovanja do umrlih in ranjenih v napadih, ki so v zadnjem tednu pretresli mesta Ansbach, München in Würzburg v zvezni deželi Bavarska, so organizatorji festivala odpovedali banket, ki je po tradiciji sledil uvodnemu večeru. Prav tako niso razvili rdeče preproge. Foto: EPA

Ob premierni izvedbi Parsifala so v Festivalni hiši projicirali naslednje sporočilo: "Bayreuthski festival današnjo predstavo posveča vsem žrtvam nasilnih dejanj, ki so se zgodila v zadnjih dneh, in njihovim ljubljenim." Tako so v znak spoštovanja do umrlih in ranjenih v napadih, ki so v zadnjem tednu pretresli mesta Ansbach, München in Würzburg v zvezni deželi Bavarska, organizatorji festivala tudi odpovedali banket, ki je po tradiciji sledil uvodnemu večeru, prav tako niso razvili rdeče preproge.

Na tradicionalnem prizorišču festivala - bayreuthskem Zelenem griču - so že junija, ko so se začele vaje, poostrili varnostne ukrepe. Mestne oblasti so se za to potezo odločile tudi zaradi namigovanj, da bi lahko bila letošnja produkcija Parsifala razumljena kot kritika islama, kar je režiser sicer ostro zanikal. Drugače od preteklih festivalskih izdaj so med drugim prepovedali torbice v avditoriju in garderobah ter dostop z avtomobili do prizorišča.

Občinstvo: bučen aplavz in stoječe ovacije
Šesturna predstava je iz občinstva na ponedeljkovi premieri izvabila bučen aplavz, obiskovalce so najbolj prevzeli tenorist Klaus Florian Vogt, ki je pel naslovno vlogo, basbaritonist Georg Zeppenfeld, ki je prepričal kot Gurnemanz, in ruska sopranistka Elena Pankratova, ki je na festivalu debitirala v vlogi Kundry.

Dirigent Hartmut Haenchen si je za prepričljivo branje partiture prislužil stoječe ovacije. Haenchen je pravzaprav za dirigentskim pultom zamenjal latvijskega maestra Andrisa Nelsonsa, ki je sodelovanje nepričakovano odpovedal - in to zgolj štiri tedne pred uvodno predstavo.

Operni kritiki: poceni in klišejska postavitev
Nova postavitev Parsifala, ki sodi med najbolj enigmatična Wagnerjevega dela, pa se ni dotaknila kritikov. Laufenbergovo prestavitev srednjeveškega mita o vitezih svetega grala v 21. stoletje s postavitvijo dogajanja v zbombardirano cerkev na Bližnjem vzhodu, v kateri krščanski menihi skrbijo za begunce vseh veroizpovedi, je kritičarka časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung opredelila za "poceni in klišejsko". Upodobitev cvetličnih deklet, ki poskušajo zapeljati Parsifala, v obliki vzhodnjaškega harema pa je po mnenju kritika bavarskega radia okrepila kolonialne stereotipe 19. stoletja.