Po verovanju nekaterih naj bi bil obris obraza na torinskem prtu Jezusov. Vanj naj bi zavili mrtvo Kristusovo telo. Foto: EPA
Po verovanju nekaterih naj bi bil obris obraza na torinskem prtu Jezusov. Vanj naj bi zavili mrtvo Kristusovo telo. Foto: EPA
Torinski prt
Torinski prt je redko na ogled javnosti. Nazadnje si ga je več kot milijon ljudi ogledalo leta 2000. Foto: EPA

Po ostankih, najdenih v grobu, domnevajo, da so vanj položili visokega duhovnika, predstavnika aristokracije, ki je umrl zaradi gobavosti. Njegova grobnica je bila del pokopališča, poimenovanega Krvavo polje, kjer naj bi Juda Iškarijot naredil samomor.

Mrtvaški prt je torej nastal v Jezusovem času in tako znanstvenikom omogoča izvrstno primerjavo za preučevanje t. i. torinskega prta, za katerega nekateri verjamejo, da je bil vanj odet Jezus Kristus, ko so ga položili v grob, poroča BBC.

Znanstveniki s Hebrejske univerze so v sodelovanju z ameriškimi in kanadskimi strokovnjaki ugotovili, da se strukturi obeh platen močno razlikujeta, saj je tkanje pri novo odkritem prtu mnogo bolj preprosto. Prepričani so, da gre za tipičen način tkanja prtov, ki so jih uporabljali za pokope v 1. stoletju. Na podlagi tega in drugih izsledkov preiskave sklepajo, da torinski prta nikakor ni nastal v istem čas.

Torinski prt se je že večkrat znašel pod lupo znanstvenikov. Pred 20 leti so raziskave pokazale, da je tkanina pravzaprav srednjeveškega nastanka, in sicer naj bi izhajala iz 13. ali 14. stoletja. To so potrdile tudi nedavne raziskave na univerzi v Pavii. Tamkajšnji strokovnjaki so namreč dokazali, da je bilo mogoče prt izdelati tudi v 14. stoletju z uporabo poceni materialov in preprostega postopka.

To časovno sovpada s časom, ko se je mrtvaški prt prvič pojavil. To se je zgodilo okoli leta 1360. Prt je dolg štiri metre v dolžino in en meter v širino, skozi stoletja pa so ga razjedle številne poškodbe. Torinski prt je v lasti Vatikana, hranijo pa ga v posebni komori v torinski katedrali.