V letu 1916 je bila svetovna popotnica in pisateljica Alma Karlin na poti po Skandinaviji. Takrat majhno Celje silvestrovanj ni poznalo, spomin na tisti čas pa ohranja ljudsko izročilo. Urška Ženko, etnologinja v Muzeju novejše zgodovine Celje, je navedla en takšen primer: "To je bilo prerokovanje iz svinca, to pomeni, da so vroč svinec vlivali v hladno vodo in skušali iz oblik, ki so nastale, napovedati, kakšno bo prihodnje leto."

Nekatera vraževerja so živa še danes. "Na silvestrovo je treba jesti perutnino, ker perutnina brska nazaj, na prvi dan novega leta pa svinjino, ker svinja z rilcem rije naprej," je še dejala Ženkova.

Celjani so pred stoletjem še živeli za mestnim obzidjem, ki ga je izpodrivala moderna industrija. V celjskem Aeru so takrat izdelovali pralni prašek Persil, delavnica emajlirane posode Emo in podjetje Cinkarna pa sta se prilagodila potrebam vojne. "Težko bi posploševali na celotno obdobje, kako je bilo videti življenje v tem času, kako so živeli meščani, predvsem je za ta čas značilno hudo pomanjkanje," je dejala etnologinja.

Konflikt celjskih Slovencev z Nemci
Takratni konec leta so zaznamovali spori med celjskimi Nemci in Slovenci, kar prikazujeta še danes znameniti zgradbi, Narodni dom celjskih Slovencev in Celjski dom takratnih Nemcev. Živahnejši so spomini Celjanov na povojni čas. Celjan Bert Savodnik se spominja prvega praznovanja novega leta 1939, ko je prvič prišel Božiček. "Božiček je prinašal na skrivaj, kot osebe Božička nikoli nismo videli. Celo smreke za novo leto, ki so se prodajale, so se prodajale kot božične smreke," se je spominjal Savodnik. "Potem se je pa pri nas pojavil najprej striček Mraz, pozneje pa dedek Mraz."

Zimska radost tistega časa je bilo drsanje v mestnem parku. Prava znamenitost pa je bila celjska promenada, od današnje železniške postaje do Trga celjskih knezov, kjer so se sprehodili in pokazali vsi, ki so kaj veljali.