Oglas
V berlinski stavbi Axel-Springer-Haus so na ogled postavili načrte, po katerih so gradili taborišče, ki naj bi po izvirni koncepciji moglo sprejeti kar 130.000 taboriščnikov naenkrat. To, da blagostanje in dobrobit udobja nista prevladovala v mislih načrtovalcev taborišča v Auschwitzu, je splošno znano; zato nas tudi ideja, da naj bi se v eni baraki gnetlo 744 revežev (vodja gradbenih del v Auschwitzu Karl Bischoff je na lastno pest kapaciteto posamezne barake s 550 spremenil na 744 ljudi), ne preseneti. Manj znano pa je, da pri gradnji Auschwitza na začetku ni šlo za koncentracijsko in uničevalno taborišče, pač pa za taborišče sužnjev za kemično tovarno koncerna IG Farben.
Skupna točka kemične tovarne in vzornega nacističnega mestaKot so zapisali v časopisu Die Welt, je vodja enot SS Heinrich Himmler koncernu 1. marca 1941 obljubil, da bo gradnjo velikega kemičnega obrata podprl kot 'dobavitelj' delovne sile. Poleg tega naj bi okoli 100.000 prebivalcev taborišča sodelovalo tudi pri gradnji vzornega nacističnega mesteca, ki naj bi nastalo iz do tedaj neuglednega Auschwitza. Z ozirom na oba velikopotezna projekta si je zanimivo prebrati Himmlerjeve besede: "Če naših taborišč ne bomo popolnoma napolnili s sužnji - o teh zadevah govorim v tem trenutku zelo jasno in zelo določno -, z delovnimi sužnji, z uporabo katerih pri gradnji naših mest, naših vasi, naših kmetij ničesar ne izgubljamo, potem po nekaj letih vojne ne bomo več imeli denarja, da bi naša mesta lahko uredili tako, da bi v njih lahko živeli in zaplajali nove generacije zares germanski ljudje."
Uničiti vse živo je pomembneje kot ustvarjanje novega
Šele potem ko so bili gradbeni načrti že razgrnjeni in tudi potrjeni, je ob prelomu leta 1941 v leto 1942 prišlo do odločitve, da bo Auschwitz taborišče smrti in ne taborišče brezplačne delovne sile. V tem se tudi kar najbolj določno izkaže uničevalni naboj, ki je zaznamoval psihološko strukturo nacističnih mož. Popolna oblast ni bila dovolj, nacist je miren šele, ko se okoli njega nič ne premika, ko je vse potencialno ogrožajoče mrtvo in po možnosti tudi raztrgano in razkosano. V naslednjih letih je v Auschwitzu 'konec storilo' vsaj 1,15 milijona ljudi, kemična tovarna in vzorno mesto pa nista zrasla in nista spodbujala razrasta novih generacij pravih Germanov.
29 načrtov v nekem stanovanju
V Berlinu je zdaj na ogled 29 načrtov, obstoj katerih še pred nekaj meseci ni bil znan. Povsem po naključju so jih odkrili pri praznjenju nekega stanovanja. Sledilo je kritično preučevanje načrtov in ob koncu dela je vodja oddelka za nemško cesarstvo pri Nemškem arhivu (Bundesarchiv) Hans-Dieter Kreikamp dejal, da njegovi strokovnjaki potrjujejo avtentičnost dokumentov. Odločilno je bilo prepoznanje avtentičnosti podpisov in paraf Heinricha Himmlerja ter Hansa Kammlerja, ki sta ju gospodarski in upravni urad SS-a pooblastila za vodjo gradnje Auschwitza.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje