Elza Kastl Obereigner, Žena s klobukom (Avtoportret), 1906, mavec. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Elza Kastl Obereigner, Žena s klobukom (Avtoportret), 1906, mavec. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Elza Kastl Obereigner, Dobrodelnost, 1901, žgana glina, bela oljna barva
Elza Kastl Obereigner, Dobrodelnost, 1901, žgana glina, bela oljna barva. Foto: Matevž Paternoster/MGML
V soboto, 13. oktobra, bosta po razstavi popeljali Angelika Hribar, umetničina vnukinja, in Barbara Savenc, avtorica razstave. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Kiparka in slikarka Elza Kastl Obereigner (1884–1973) je bila s svojim življenjem in odločenostjo navdih in oživljeni mozaični košček naše ljubljanske, urbane celote, v uvodu v razstavni katalog zapiše direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin. "Razstava Elze Kastl Obereigner je kot spominska časovna kapsula, ki so jo pred 100 leti sooblikovale znamenita slikarka Ivana Kobilca, pesnica Lili Novy, pisateljica in publicistka Zofka Kvedrova, popotnica in pisateljica Alma Karlin ter slikarka in oblikovalka Helena Vurnik."

Elza Kastl Obereigner je bila nekdaj znana po svojih portretih, v Ljubljani pa je slovela kot poslednja miniaturistka. Naslikala je vrsto slik z religiozno vsebino, sprva pa se je posvečala kiparstvu, ki natančneje spremlja tudi pričujoča razstava.

Kiparsko bogastvo na zaprašenem podstrešju
Za pripravo te so z dovoljenjem vnukinje Angelike Hribar raziskali zaprašeno podstrešje in odkrili ohranjen opus malih plastik. Po skrbnem konservatorsko-restavratorskem delu so umetničine portretne buste, žanrsko označene statuete, skupaj z nekaterimi umetničinimi osebnimi predmeti, znova zaživele.

V Ljubljani rojena Elza Kastl je z očetovo spodbudo od otroških let risala in se učila slikarstva v zasebni šoli Heinricha Wettacha v Ljubljani. Najpozneje leta 1900 je začel nastajati tudi njen kiparski opus. Osnov modeliranja se je učila pri Celestinu Misu, kiparstvo je študirala pri Richardu Kauffungenu, slikarstvo pri A. F. Seligmannu. Študij je nadaljevala v Firencah, v zasebni šoli portretista Edoarda Gellija.

Leta 1901 je izdelala alegorični kip Dobrodelnost, ki je vrsto let krasil sejno dvorano Kranjske hranilnice. Pozneje je v Ljubljani kot prva ob svojih slikah razstavila tudi kipe. Vpisala se je na Umetnostno šolo za žene in dekleta na Dunaju ter se seznanila z večernim študijem akta in človeške anatomije, kar je bilo v okviru akademije dekletom do leta 1920 onemogočeno.

Leta 1911 se je poročila in preselila v Celovec. Na začetku decembra leta 1914 je izvedela, da je mož med pogrešanimi vojaki prve svetovne vojne. Vrnila se je v Ljubljano in se posvetila slikanju – kiparstva pa se, kolikor je znano, ni več lotevala. Umrla je v Ljubljani.

Angelika Hribar je o življenju svoje babice prispevala tudi članek za razstavni katalog, zbirko ohranjenih plastik pa je umetnostno-zgodovinsko ovrednotila avtorica razstave Barbara Savenc. Obujanje spomina na Elzo Kastl Obereigner ni le odstiranje prahu in slavljenje preteklosti, pravi, "ampak je razmislek o možnostih, ki jih je imela kot mlada umetnica na začetku 20. stoletja, o prvih ustvarjenih ciklusih, predvsem pa je to soočenje z edinstveno življenjsko zgodbo".