Ni treba, da imaš karizmo kot Keith Richards, da narediš vtis na ostro fotografsko oko, to med drugim potrjuje razstava Mira Majcna, v kateri predstavlja izbrane fotografije svetovno znanih kitaristov.

Richards (The Rolling Stones), Bob Dylan, The Edge (U2), Angus Young (AC/DC), Carlos Santana, Billy Gibbons (ZZ TOP), Richie Sambora (Bon Jovi), Brian May (Queen), Joe Satriani, Steve Vai, Lemmy Kilmister (Motörhead) Gene Simmons (KISS), Zoran Čalić - Zoki (Big Foot Mama, Majke), Peter Dekleva (Gušti, Srečna Mladina) ... to so le nekateri kitaristi, ki jih je Majcen združil na enem mestu.

Fotograf je zbral portete 28 kitaristov in kitaristk z domačih in tujih koncertnih prizorišč v zadnjih desetih letih. Izbor, ki je od sinoči naprej na ogled v ljubljanskem Kinu Šiška, je združil v celoto pod imenom Chords, Riffs and Strings.

"To je bil proces brskanja po diskih in arhivih zadnjih desetih let. Iščeš, gledaš slike in potem prideš do širšega izbora. Te sem si natisnil na manjše papirčke in jih gledal. S 50 jih je prišlo na 28. Še zadnji dan, ko sem jih šel natisniti, sem jih pet izločil, kajti to ni poceni stvar za postavitev, tako da sem tudi gledal s tega vidika," je pojasnil Majcen za MMC.

Njegov osrednji motiv so kitare, saj zanje trdi, da so osnovni inštrument v rock'n'rollu. A same fotografije razkrivajo veliko več - z detajli in kompozicijo Majcen poustvarja vzdušje in energijo, ki se vzplamti med objektom občudovanja in njegovo publiko. "Zdi se mi, da je to tisto, kar vsi gledajo, tj. 'žaganje' na odru. Ti ljudje so za marsikoga bogovi in navdih. Tudi za nas, ki jih fotografiramo: imajo karizmo in zanimive življenjske zgodbe. To pa je tudi tisto, kar želiš pokazati in dati ljudem, da to vidijo," je razložil Majcen.

Majcen se s fotoreporterstvom ukvarja profesionalno zadnjih deset let. Prej pa je to počel občasno. S fotografijo se je srečal preko njegovega očeta, ki je bil učitelj. Na njegovem fotokrožku je Majcen nabiral začetno znanje. Najprej je fotografiral letala. "Ogromno sem poslikal letalskih mitingov." Ljudje, s katerimi se je družil v prostem času, pa so ga "privedli" do koncertov, kjer se je pozneje začel pojavljati s fotoaparatom.

Sam poudarja, da je pri koncertni fotografiji najpomembnejše opazovanje dogajanja na odru. "Slediš, gledaš, opazuješ. Gledaš, kaj se na odru dogaja. Slediš kitaristu, njegovim gibom in pogledom ter poskušaš to fotografirati. Malo moraš poznati njegovo glasbo, tudi pomen pesmi. Kar je težko: jaz sem včasih tako zatopljen v fotografiranje, da glasbe sploh ne slišim. Ampak ga gledaš, kam bo šel, kdaj bo skočil - takšne detajle," pojasnjuje Majcen in dodaja: "Najboljše fotografije se zgodijo na koncu koncertov. Kdaj pa kdaj se moraš tudi pretihotapiti na koncert ali pa fotografirati, ko ni več uradno dovljeno."

Zvezdniške muhe največjih ...
Največ preglavic so mu do zdaj pri delu povzročale zvezdnice, kot je Lady Gaga: "Njo ne le, da fotografiraš iz sredine dvorane, marveč iz sredine na drugi strani dvorane. Pa tudi drugi glasbeniki. Na primer Eric Clapton ne pusti fotografiranja spredaj, ker sta se dva fotografa stepla pred njim, in je potem rekel, da ne smejo več. In se jih slika lahko le iz ozadja dvorane. To pa nam ubija kreativnost. Fotografija je naravnost, iste globine ..."

Seznam glasbenikov, ki bi jih rad še ujel v svoj fotografski, je dolg. Med njimi izpostavlja Tino Turner. "Tu so tudi glasbeniki, ki jih čez 20, 30 let več ne bo. Na to dajem zadnje čase več fokusa, da ujamem te ljudi, ko so še na odru," še dodaja na koncu Majcen.

Nekaj utrinkov z odprtja razstave, ki bo trajala do 29. marca, si lahko ogledate spodaj.