Dejstvo je, da je Koonsovo delo oglaševalski kampanji nadvse podobno, a tak je bil verjetno prav avtorjev namen. Foto: EPA
Dejstvo je, da je Koonsovo delo oglaševalski kampanji nadvse podobno, a tak je bil verjetno prav avtorjev namen. Foto: EPA
In še izvirni oglas, ki ga je Davidovici fotografiral za Naf Naf. Foto: Vocativ
Ameriški 'kralj kiča' Jeff Koons je na sodobnem umetniškem prizorišču "izbruhnil" v osemdesetih. Njegova umetnost navdih črpa iz sveta okoli sebe, iz ameriške kulture in potrošniške družbe; "prilastil" si je že vse od jumbo plakatov do sesalnikov, stripovskih junakov in plastičnih igrač. Foto: Ruters

Umetnika je plagiatorstva obtožil Franck Davidovici, ki je v kipu prepoznal kopijo svoje oglaševalske kampanje za francosko modno hišo Naf Naf iz leta 1985.

Oglaševalska kampanja Naf Nafa je prikazovala mlado dekle, ki jo je navidezno zasul plaz, k njej pa se sklanja prašič, ki ima pod gobcem sodček ruma, podobno kot reševalni psi bernardinci. Koonsov kip iz porcelana zelo spominja na oglas, saj prav tako predstavlja mlado dekle, h kateri pristopi pujsek s sodčkom ruma, ki ga spremlja tudi pingvin. Za piko na i se tudi v oglasu pojavi besedna zveza "fait d’hiver".

Je aluzija na oglaševalsko kampanjo namerna?
Davidovici Koonsu zdaj javno očita plagiatorstvo in tako so kip na zahtevo posojevalca umaknili z razstave. Predsednik Centra Pompidou Alain Seban se je postavil v bran umetniku, češ da so se podobne obtožbe pojavile že ob drugih Koonsovih delih iz serije Banality. Načelo te serije je prav to, da umetnik poustvarja stvari, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah ali so bile objavljene v medijih.

Naslov Koonsovega kipa Fait d' Hiver je namreč obenem parodija na francosko poimenovanje za zanimivosti, ki se pojavljajo v medijih - "fait divers". Kip je bil leta 2007 pod okriljem dražbene hiše Christie's v New Yorku prodan za tri milijone evrov in je eden izmed štirih odlitkov tega dela.

Koons naj bi žensko v Fait d' Hiver oblikoval po svoji stalni sodelavki in (zdaj že nekdanji) ženi Iloni Staller (najbrž jo poznate kot Ciccollino), medtem ko katalog razstave skulpturo opisuje kot "Disneyjevo različico erotične fantazije", ki "identificira primarno lakoto v srcu ameriškega potrošništva".

Reden gost pred sodiščem
Ni povsem jasno, zakaj Davidovici umetnika toži šele zdaj, vsekakor pa ni prvi, ki je dobil to idejo. Koons ima že dolgo zgodovino sporov z umetniškimi kolegi: tožil ga je fotograf Art Rogers, ker je Koons svoj kip oblikoval po njegovi fotografiji para, ki drži leglo majhnih psičkov. Koons se je na sodišču branil, da gre za legitimno izposojo v imenu parodije, in izgubil. Izgubil je tudi tožbo, s katero ga je udarila korporacija Jima Davisa, ko je nekje uporabil lik Odieja, Garfieldovega pasjega pribočnika.

A zaščitniški do svojih avtorskih del
Po drugi strani pa Koons ni srečen, kadar si njegovo delo prilaščajo drugi: leta 2011 je tožil trgovino v San Franciscu, ki je prodajala stojala za knjige s psički iz balonov, podobnimi Koonsovim najbolj znanim delom. Tožbo je sicer opustil, ko so se v trgovini branili, da "psi iz balonov" ne pripadajo nikomur, niti Koonsu. "Kot bo potrdil tako rekoč kateri koli klovn, nihče nima v lasti ideje delanja psa iz balonov: oblika, ki nastane z zvijanjem balona, je v javni lasti," je takrat zapisal njihov odvetnik.