Okovje, ki so ga uporabljali za vklepanje sužnjev. Foto: Rijksmuseum/zajem zaslona
Okovje, ki so ga uporabljali za vklepanje sužnjev. Foto: Rijksmuseum/zajem zaslona

Razstava bo prvi večji dogodek o kočljivi temi vpletenosti Nizozemske v trgovino z ljudmi. "Kolonialna zgodovina Nizozemske ima pomembno vlogo pri postavitvi temeljev za sedanjo Nizozemsko," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob spletni naznanitvi razstave dejal direktor Rijksmuseuma Taco Dibbits.

"Znotraj kolonialne zgodovine pa ima pomembno vlogo tudi suženjstvo in želeli smo povedati zgodbo o tem. Prav tako se gibanje Življenja temnopoltih štejejo dotakne veliko vprašanj, ki so predstavljena na razstavi," je dodal Dibbits. Ameriški protesti omenjenega gibanja spreminjajo mnenja po vsem svetu, s tem pa tudi razprave o nizozemskem stališču do rasnih vprašanj in kolonialne zgodovine.

Nizozemska je bila vpletena v trgovino z ljudmi čez Atlantski in Indijski ocean. Med vrhuncem imperializma v 17. stoletju je imela kolonije na Karibih, v Južni Afriki in na območju današnje Indonezije kot kolonija Nizozemska vzhodna Indija.

Kolonizatorji so iz Afrike na plantaže v Ameriki pripeljali na tisoče sužnjev. Foto: Rijksmuseum/zajem zaslona
Kolonizatorji so iz Afrike na plantaže v Ameriki pripeljali na tisoče sužnjev. Foto: Rijksmuseum/zajem zaslona

Zgodbe desetih ljudi

Razstava bo predstavila zgodbe desetih ljudi, katerih življenja so bila tesno prepletena s suženjstvom. Osredotočila se bo na sužnje, lastnike sužnjev in plantaž ter tiste, ki so se temu upirali. Zgodbe bo spremljala zvočna predstavitev sodobnikov, ki imajo neposredne povezave z omenjenimi osebami.

Med njimi bo zgodba moškega, ki se je rodil in umrl v suženjstvu na plantaži v Surinamu, ki je bila tedaj pod kolonialno vladavino Nizozemske. Kotliček za vretje soka sladkornega trsa bo prikazal njegovo zgodbo in "skrajno težke okoliščine", v katerih so bili sužnji prisiljeni delati noč in dan.

Na razstavi bodo tudi risbe te iste plantaže, ki so bile narejene za mladega nizozemskega lastnika Jonasa Witsena, ki je plantažo podedoval, a je ni imel namena obiskati.

Razmislek o suženjstvu

Po besedah kustosinje v Rijksmuseumu Eveline Sint Nicolas razstava ne bo podala odgovorov na vsa vprašanja, a spodbuja obiskovalce, da razmislijo o praksi suženjstva.

Nizozemska se ni uradno opravičila za vlogo v trgovini z ljudmi, je pa premier Mark Rutte ob letošnjih protestih gibanja Življenja temnopoltih štejejo dejal, da je rasizem problem tudi na Nizozemskem. Prav tako naraščajo zahteve po ukinitvi otroškega lika Črni Peter, ki z obrazom, pobarvanim na črno, debelimi rdečimi ustnicami in skodrano črno lasuljo običajno spremlja sv. Miklavža (Nikolaja).

Razstava bo na ogled med 12. februarjem in 30. majem prihodnje leto, še navaja AFP.

Foto: Rijksmuseum/zajem zaslona
Foto: Rijksmuseum/zajem zaslona