Slika Davida Hockneyja, naslovljena Life Painting for a Diploma iz leta 1962. Foto: EPA
Slika Davida Hockneyja, naslovljena Life Painting for a Diploma iz leta 1962. Foto: EPA
Britanski gejevski igralec Simon Callow ob portretu Oscarja Wilda, ki ga je leta 1881 naslikal Robert Harper Pennington. Ob sliki so razstavljena še vrata Wildove zaporniške celice. Foto: EPA

Razstava je za svojo izhodiščno točko tako vzela odpravo smrtne kazni za t. i. deviantne spolne odnose, kar se je v Veliki Britaniji zgodilo leta 1861, za sklep pa legalizacijo homoseksualnih odnosov v letu 1967. "Med tema dvema zakonskima mejnikoma so se zgodili ogromni družbeni, umetniški in socialni pretresi," je povedala kustosinja Clare Barlow. Po mnenju direktorja galerije Tate Britain Alexa Farquharsona ta "razkrivajoča razstava" pojasnjuje pomembnost umetnikov in njihovih osebnih zgodb za današnjo družbo.

Ustvarjanje v viktorijanski dobi
Razstavo odprejo "šifrirane želje" iz pregovorno čistunske viktorijanske dobe. Pomembni umetniki, kot sta bila Frederic Leighton ali Simeon Solomon, so v "svetu dvoumnosti" ustvarjali dela, ki so bila odprta za "homoerotične razlage". Z opiranjem na Sveto pismo, antiko ali na italijansko renesanso so lahko istospolna nagnjenja kljub kritičnim glasovom prikazali družbeno sprejemljivo, beremo v razstavnem katalogu. Kljub temu pa je leta 1873 Salomona doletela aretacija na javnem stranišču, čemur je sledila obsodba, leta 1905 pa je umrl v ubožnici.

Na razstavi so na ogled še odrski rekviziti, kot sta na primer rožnata lasulja iz rafije in jutranja halja Noela Cowarda z izvezenim monogramom, ki obiskovalca povedejo v londonski Soho - sosesko, ki velja za "epicenter gejevske kulture" 50. in 60. let preteklega stoletja. Ob tem je podrobno predstavljeno burno življenje priznanega dramatika Joeja Ortona in njegovega partnerja Kennetha Halliwella ter njuna tragična smrt leta 1967. Halliwell namreč ni prenesel, da bi ga partner zapustil, zato ga je ubil s kladivom, sam pa naredil samomor z zaužitjem tablet.

Razstava se kronološko konča z relativno eksplicitnimi stvaritvami danes svetovno znanih sodobnih umetnikov Francisa Bacona in Davida Hockneyja. Ta velikana "kvirovske umetnosti sta s svojimi neustrašnimi upodobitvami homoseksualnega poželenja neprestano preizkušala meje mogočega v umetnosti in sta na ta način orala ledino", so še zapisali v Tatu.

Razstava Kvirovska britanska umetnost 1861-1967 je v galeriji Tate Britain v Londonu na ogled do 1. oktobra.