Kritiki se večinoma strinjajo, da je petelin hkrati videti zelo življenjsko in popolnoma nadrealistično - obenem pa ga je
Kritiki se večinoma strinjajo, da je petelin hkrati videti zelo življenjsko in popolnoma nadrealistično - obenem pa ga je "zabavneje gledati kot omotične leve Edwina Landseerja okrog Nelsonovega stebra, ki so videti izčrpani od svojega bremena možatosti in tega, da tam čepijo že toliko časa". (The Guardian) Foto: EPA
Katharina Fritsch: Hahn / Cock (2013)
Nemška umetnica Katharina Fritsch je leta 1995 Nemčijo predstavljala na Beneškem bienalu; njena dela so v stalni zbirki MoME in številnih drugih uglednih muzejev. Foto: EPA

Ptič trgu, ki ga načeloma ne maram, daje pridih egalitarne, galske samozavesti. Na neki način me spomni, da smo v Evropi in v 21. stoletju. Izboljša razpoloženje in razbremeni ozračje. Ne trudi se, da bi deloval pomenljivo ali pomembno, in ne pretirava z metaforami in simboliko. Ptič ostaja, kar je, in na trg zre s ptičjo, naduto brezbrižnostjo.

Adrian Searle (umetnostni kritik za The Guardian)
Katharina Fritsch: Hahn / Cock (2013)
Umetnica: "Ženska kiparka sem. Moški je tukaj moj model. Tisočletja so slikali nas, ženske; jaz sem ta vzorec obrnila na glavo." Foto: EPA
Katharina Fritsch: Hahn / Cock (2013)
Prvi odzivi na kip so večinoma pozitivni, čeprav se večini ljudem zdi "popolnoma trapast" in "rahlo pythonovski". Foto: EPA
Katharina Fritsch: Hahn / Cock (2013)
Londonski župan novo umetnino razume tudi kot simbol dvakratne britanske zmage na Dirki po Franciji. Foto: EPA

Imenuje se namreč Cock in je - temu primerno - kričeče plava skulptura petelina, delo nemške umetnice Katharine Frisch. (Petelin je tako zamenjal dobre štiri metre visok bronast kip fantiča na gugalnem konju, ki sta ga Michael Elmgreen in Ingar Dragset na steber postavila februarja 2012.)

Najnovejša pridobitev javne umetnosti ne simbolizira le, da "smo prestolnica športa, ampak tudi umetniška in kulturna prestolnica sveta", kot se je na razkritju pohvalil Johnson, ki obljublja, da se bo, ko bo govor o velikanskem petelinu, skušal izogibati dvoumnosti (gotovo razumete, zakaj bi v angleščini lahko sledile ... nerodne situacije). "Orjaški moder "Cock", kot se mu uradno reče", je bil njegov prvi poskus. "Mislim pa, da bi vam premier rad preprečil, da bi ga v prihodnje lahko poguglali," se je še pošalil župan, pri čemer je imel v mislih predlog Davida Camerona, ki skuša doseči, da bi se pornografske vsebine onemogočile že pri spletnih ponudnikih.

Simbol Francije sredi trga, ki slavi zmago nad Francozi?!
Vsem petelin seveda ni všeč: londonska skupina za ohranjanje tradicij The Thorney Island Society je njegovo inavguracijo celo skušala preprečiti, češ da je petelin že tradicionalno simbol Francije; kip se jim zdi, kot so zapisali v svojem odprtem pismu, "popolnoma neprimeren". "Za nameček je njegova barva groba prekinitev formalne sive arhitekture na trgu. To ni niti zabaven niti všečen kriterij za tako pomembno lokacijo."

Pri tem je gotovo ironično naključje, da ima Trafalgarjev trg ime ravno po odločilni bitki Napoleonove vojne za Britanijo: sedemindvajset britanskih ladij je leta 1805 porazilo triintrideset ladij v špansko-francoski navezi, ne da bi izgubile eno samo 'veslo'.

Ujeta francoska "kura"
"Ob takih priložnostih bi se morali politiki upreti vsakemu vzgibu za umetniško interpretacijo," je na odprtju še pripomnil Johnson, nato pa takoj dodal, da bi umetnina zdaj, ko je Chris Froome zmagal na kolesarski Dirki po Franciji, lahko bila simbol tega, "da je bil simbol francoskega ponosa kot piščanec prinesen v London, kjer ga bodo zdaj zaprli na Trafagarjevem trgu".

Zmaga za feminizem
V Essnu rojena Fritscheva pravi, da je sicer skušala ustvariti duhovito umetnino, da pa francoske simbolike pri ustvarjanju koncepta ni imela ravno v mislih, "še posebej ne na kraju, kjer se proslavlja zmaga nad Francozi". Upala pa je, da bo dvoumnost naslova umetnine apelirala na britanski smisel za humor: "Vem, da imajo radi besedne igre."

Obenem je na trgu, natrpanem z vojaškimi kipi, poskušala subtilno briti norce iz moškega mačističnega šopirjenja. Pravzaprav umetnica v svoji stvaritvi vidi kar "zmago za feminizem": "Ženska kiparka sem. Moški je tukaj moj model. Tisočletja so slikali nas, ženske; jaz sem ta vzorec obrnila na glavo."

Umetnostni recenzent za The Evening Standard na to ne gleda tako resno: "Petelin ima bolj pridih nagajivosti kot pa bahaškega posmehovanja. Kip je v enaki meri poklon trgu in njegova satira," je zapisal.

Zmes vsakdanjega in nadrealizma
Justine Simons, ki je na čelu programa, je prepričana, da se bo petelin Londončanom zdel dobrodošel dodatek. "Udarno živa modra barva se nam zdi čudovita, pa tudi sama narava kipa je zanimiva," je komentirala za BBC. "Gre za vsakodneven predmet - to je čisto navaden kmečki petelin -, a z dodatkom. Umetnica ga je predimenzionirala. Velik je kot londonski avtobus in pobarvala ga je z vpadljivo barvo: to je kombinacija vsakdanjega in nadrealističnega."

Salomonska rešitev za nezasedeni podstavek
"Četrti podstavek" na severozahodnem koncu Trafalgarjevega trga so postavili že leta 1841. Mišljeno je bilo, da bo na njem stal kip Williama IV. na konju - a je zaradi pomanjkanja denarja res ostalo le pri zamisli. Pozneje se mestni veljaki nikoli niso mogli dogovoriti, kateri monarh ali general bi si najbolj zaslužil svoje mesto ob Juriju IV., Henryju Havelocku in poveljnikih iz kolonialnih časov Jamesa Napierja. Leta 1999 so tako začeli projekt "The Fourth Plinth", kar pomeni, da si na mestu kipa sledijo postavitve znanih sodobnih umetnikov. Svojo priložnost so do zdaj dobili že številni vodilni britanski umetniki. Led je prebijal Mark Wallinger z Ecce Homo, marmornatim kipom Jezusa v človeški velikosti, med zanimivejšimi pa je bil tudi koncept Antonyja Gormleya, One & Other. Za sto dni je na trg postavil prazen podstavek; približno 2.400 ljudi je dobilo priložnost (posamično) zavzeti mesto na njem in tam eno uro početi, kar jim je padlo na pamet.

Angleško-nigerijski umetnik Yinka Shonibare je leta 2010 na četrtem stebru razstavil Nelsonovo ladjo oz. miniaturno (1:30) repliko bojne ladje, ki je na čelu britanske mornarice in pod vodstvom admirala Horatia Nelsona zmagala v sloviti bitki pri Trafalgarju. Ladja je bila zaprta v steklenico, veliko 4,7 metra krat 2,8 metra.

Ptič trgu, ki ga načeloma ne maram, daje pridih egalitarne, galske samozavesti. Na neki način me spomni, da smo v Evropi in v 21. stoletju. Izboljša razpoloženje in razbremeni ozračje. Ne trudi se, da bi deloval pomenljivo ali pomembno, in ne pretirava z metaforami in simboliko. Ptič ostaja, kar je, in na trg zre s ptičjo, naduto brezbrižnostjo.

Adrian Searle (umetnostni kritik za The Guardian)