Za razrešitev nejasnosti, od kod izvira katera umetnina, so ustanovili delovno skupino, ki naj bi razjasnila, kateri kosi so v Gurlittovi zapuščini dejansko pristali z zaplenitvijo nacistov. Foto: Reuters
Za razrešitev nejasnosti, od kod izvira katera umetnina, so ustanovili delovno skupino, ki naj bi razjasnila, kateri kosi so v Gurlittovi zapuščini dejansko pristali z zaplenitvijo nacistov. Foto: Reuters
Hildebrand Gurlitt (1895-1956)
Osmrtnica Corneliusovega očeta, v času nacizma uglednega zbiralca umetnin Hildebranda Gurlitta. Foto: EPA

Nemški zbiralec umetnin Cornelius Gurlitt, sin nekdanjega Hitlerjevega zbiralca umetnin, v čigar münchenskem - in pozneje še v salzburškem - stanovanju so pred tremi leti odkrili zajetno umetniško zbirko, domnevno sestavljeno tudi iz del, odtujenih med drugo svetovno vojno, je umrl lani v starosti 81 let.

Muzej lepih umetnosti v Bernu se je pred slabim letom dni odločil sprejeti njegovo zbirko umetnin, ki jim jo je Gurlitt zapustil v oporoki. Novico je nato potrdil tudi predsednik sveta muzeja Christoph Schäublin, ob čemer je posebej poudaril, da bodo dela, za katera obstaja sum, da so bila zaplenjena v obdobju nacizma, ostala v Nemčiji.

Prav tako lani je nemška pooblaščenka za kulturo Monika Grütters s pravosodnim ministrom Bavarske Winfriedom Bausbackom podpisala dogovor o nadaljnjem ravnanju z Gurlittovo zapuščino. Nemčija se takrat zavezala, da bo prevzela stroške, povezane z vračanjem umetnin, za katere se bo izkazalo, da so bile zaplenjene v času nacizma.

Delovna skupina in Gurlittova privolitev
Razstava v Bonnu je načrtovana za konec naslednjega leta, med razstavljenimi deli pa se lahko seveda najdejo tudi dela, ki jih je nacistični režim odtujil judovskemu prebivalstvu. Za razrešitev nejasnosti, od kod izvira katera umetnina, so že lani ustanovili delovno skupino, ki naj bi razjasnila, kateri kosi so v Gurlittovi zapuščini dejansko pristali z zaplenitvijo nacistov.

Gurlitt je sprva vztrajal, da je zakoniti lastnik umetnin, na začetku lanskega leta pa je privolil, da bo pomagal pri preverjanju, katere slike so bile ukradene pred oziroma med drugo svetovno vojno. Prav tako je privolil, da bo takšna dela vrnil, tista, ki imajo nesporen izvor, pa obdržal.

Da ne bi pozabili prvotnih lastnikov
Gurlittova sestrična je pozneje izpodbijala njegovo oporoko, s katero je dela zapustil bernskemu muzeju. Zdaj velja, da slike z nezadostno razjasnjenim izvorom lahko razstavijo in tako zagotovijo preglednost, je dejal tiskovni predstavnik. S tem se tudi omogoči, da bi lahko določeni upravičenci vložili zahtevke po vrnitvi slik.

Hkrati naj bi se ob slikah opomnilo na njihove prvotne lastnike in njihove biografije. Vse druge podrobnosti se trenutno še usklajujejo med vsemi vpletenimi stranmi, poroča DPA.

Več kot milijardo evrov vredna zbirka
Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici München marca 2012 odkrilo okoli 1.300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Pozneje so v Gurlittovem drugem stanovanju v Salzburgu v Avstriji odkrili še 200 umetnin. Družina pa je kot skladišče za svojo zajetno zbirko uporabljala še eno hišo v Avstriji, in sicer v Bad Ausseeju.

Številne umetnine naj bi pridobil Gurlittov oče Hildebrand, ki je bil v času nacizma ugleden trgovec z umetninami. Nacisti so mu dovolili prodajo t. i. degenerirane umetnosti, zasežene v muzejih in drugod. Skupna vrednost odkritih umetnin naj bi presegala milijardo evrov.