Postavitev bo Silvan Omerzu  koncipiral po obdobjih, tako da bo gledalec dobil vpogled v njegovo delo zadnjih 25 let. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Postavitev bo Silvan Omerzu koncipiral po obdobjih, tako da bo gledalec dobil vpogled v njegovo delo zadnjih 25 let. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Silvan Omerzu: Omizje
Na ogled boto tudi lutke iz prostorske postavitve Omizje, ki je bila leta 2009 na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Foto: MMC RTV SLO
Silvan Omerzu: Solze
Postavitev Solze (Ljubljanski grad, 2007). Foto: Bobo

Razstave lutk Omerzu koncipira glede na prostor. "Najbolje je, če grem lahko prej v prazen prostor galerije in dobim tam idejo za postavitev. Tokrat sem se zaradi razdalje zadovoljil s fotografijami in načrtom prostorov," pojasnjuje. Razstava, ki jo bodo v soboto odprli na gradu Sovinec pri Olomucu, bo v šestih prostorih predstavljala delo zadnjih 25 let. Svoje lutkovno ustvarjanje Omerzu odpira s postavitvijo angelov, ki jih je leta 1992 razstavljal v KUD-u France Prešeren, nadaljuje z lutkami iz predstav Hamlet in Don Juan, sledili bodo Avtomati, ki jih je predstavil v Kibeli v Mariboru, in lutke iz predstave Prepovedane ljubezni v Lutkovnem gledališču Ljubljana ter iz Hiše Marije Pomočnice v Slovenskem mladinskem gledališču.
Od barvitosti k minimalizmu odnosov
Na ogled bodo tudi lutke iz prostorskih postavitev Solze v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki (2006) in Omizja, ki ga je 2009 predstavljal v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Če njegovo prvo obdobje zaznamuje še nekaj barvitosti in polihromacije, lutke so bile odete tudi v kostume, pa se v zadnjem obdobju osredotoča na materiale, odnose med njimi ter mehanizme. Razstavo, ki bo na gradu Sovinec odprta do 28. septembra, je organiziral umetniški fotograf Jindrich Štreit, ki ga je imelo slovensko občinstvo priložnost spoznati na dveh razstavah.
Silvan Omerzu (1955) je svoje delo predstavil na več kot 40 samostojnih razstavah, poleg tega je sodeloval na več kot 60 skupinskih postavitvah doma in v tujini. Soustvaril je več kot 30 predstav. Češka je v njegovih formativnih letih odigrala pomembno vlogo in tudi pozneje mu je služila kot pomemben ustvarjalni impulz. V Pragi je končal specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk, med letoma 1994 in 1996 je redno sodeloval z lutkovnim gledališčem Minor v Pragi.
Ves čas se ukvarja tudi s knjižno ilustracijo. V zadnjih dvajsetih letih je ilustriral 17 knjig za različne založbe, hkrati je stalni sodelavec revij Cicido in Ciciban. Za svoje ustvarjanje je prejel 13 mednarodnih in 12 nagrad v Sloveniji, med njimi nagrado Prešernovega sklada.