Avgust Černigoj in Karmela Kosovel, sestra Srečka Kosovela. Foto: M. Zlobec
Avgust Černigoj in Karmela Kosovel, sestra Srečka Kosovela. Foto: M. Zlobec
Srečko Kosovel
Avgust Černigoj je izdelal verjtno najslavnejši portret Srečka Kosovela, ki ga ima v logotipu tudi Kosovelova knjižnica. Foto: Arhiv NUK

Postavitev, ki jo bodo odprli nocoj ob 18.00, je zastavljena večplastno in je nastala v sodelovanju med Kosovelovo knjižnico Sežana, Kobilarno Lipica, Goriškim muzejem in Loškim muzejem.

Na odprtju bo zbrane nagovoril kustos Goriškega muzeja Davor Kernel. Poseben gost odprtja bo tudi režiser Aljoša Žerjal, ki je posnel kratki film o Avgustu Černigoju. O filmu in o druženju s slikarjem bo spregovoril v pogovoru z direktorico Kosovelove knjižnice Sežana Magdaleno Svetina Terčon.

Razstava vključuje Černigojeve grafike, ki so last Kosovelove knjižnice, plakate, voščilnice, razglednice in drugi drobni tisk, ki ga je Černigoj izdelal za Kosovelovo knjižnico. V osrednjem prostoru bo na ogled digitalizirano gradivo. Obiskovalci bodo lahko občudovali tudi dva plakata v črni, rdeči, beli in sivi barvi, barvah konstruktivizma, ki ju je oblikovala Dora Kavčič ob idejni zasnovi ustvarjalcev razstave, bibliotekarjev Marthe Sotelo in Bojana Kavčiča. Černigojevo osebnost in delovanje pa pomagajo osvetliti tudi omenjeni Žerjalovi filmi.

V času odprtja razstave – ujamete jo lahko do 17. novembra –, bodo v knjižnici zbirali gradivo posameznikov, ki so umetnika poznali in so pripravljeni deliti svoje spomine.

Černigoj in Kosovel – dragocena dediščina dveh pomembnih ustvarjalcev
Kosovelova knjižnica ima s Černigojem posebno vez: v prvi vrsti je bil slikar sodelavec pesnika Srečka Kosovela, po katerem knjižnica nosi ime. Ustvarjalca sta v slovensko umetnost uvedla konstruktivizem, nameravala sta izdajati revijo Konstrukter oz. Kons, kar pa se ni uresničilo. Černigoj je leta 1924 Kosovela ovekovečil na znamenitem portretu, ki ga ima v logotipu tudi Kosovelova knjižnica.

Knjižnica pa je bila s Černigojem povezana tudi pozneje. Nekdanja ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana Lučka Čehovin je v Černigoju prepoznala velikega umetnika. Ta je zadnja leta svojega življenja preživel v Hotelu Maestoso v Lipici. Že dobro leto po umetnikovi smrti je bila v Lipici odprta galerija po zamisli Novega kolektivizma, v kateri je na ogled stalna zbirka slikarjevih del.