Leta 2006 je Lala Raščić prejela nagrado zvono za najboljšo mlado bosansko umetnico. Foto: Galerija Škuc
Leta 2006 je Lala Raščić prejela nagrado zvono za najboljšo mlado bosansko umetnico. Foto: Galerija Škuc
V projektu The Damned Dam umetnica pripoveduje futuristično ljubezensko zgodbo o mladem paru, ki se odpravlja na nomadsko epopejo v postapokaliptičnih okoliščinah Balkana, izmaličenega z naravnimi katastrofami. Foto: Umetničina spletna stran

Prav nasprotno, delo Raščićeve "žonglira" na napeti vrvici med jezikom in performansom, ne da bi se kadar koli opredelilo do meje med tema poljema. Izhodiščna točka njenih umetniških raziskav je praviloma tekst, naključno najdeni fragment ali skoraj pozabljeno besedilo, ki sproži verižno reakcijo razvozlavanja slojev, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Tako denimo delo No Country Other than Liberty, v katerem sledi potopisu francoskega anarhističnega geografa Eliseeja Reclusa, gledalca popelje na pot po delti reke Misisipi in odkriva industrijsko krajino Louisiane, ki so jo zaznamovali interesi poznega kapitalizma. Besedilna predloga iz 19. stoletja se srhljivo ujema s prizori južnjaške krajine, ki jih je avtorica posnela leta 2013, vključno z vsemi politično-ekonomskimi preokupacijami.

Postapokaliptična ljubezenska zgodba
Za projekt The Damned Dam je značilno spretno manevriranje z različnimi konteksti in registri, saj vključuje raznorodne elemente raziskave, bloga, serije performansov in ilustracije. Iz predvajanja radijske drame Katastrofa o popuščanju lokalnega jeza v bosanskem mestu Lukavac in panike, ki jo ta povzroči, je Raščićeva zgradila izjemno kompleksen projekt. V njem pripoveduje futuristično ljubezensko zgodbo o mladem paru, ki se odpravlja na nomadsko epopejo v postapokaliptičnih okoliščinah Balkana, izmaličenega z naravnimi katastrofami. V ta namen obudi tradicionalno obliko epske ljudske pripovedi in z njeno hibridizacijo oz. družbenospolno posodobitvijo spregovori o občutkih negotovosti in nemoči postindustrijske bosanske družbe.

Kot je ob razstavi zapisal kustos Vladimir Vidmar, se performansi Raščićeve dobesedno navezujejo na lingvistično vzporednico te umetniške zvrsti - kot performativi ustvarjajo neko realnost sami iz sebe, vendar z jasnim derridajevskim poudarkom, da je uspešen performativ vedno nečisti performativ.

Drevišnjemu odprtju bo ob 21.00 sledil otvoritveni performans Damned Dam v izvedbi Raščićeve in Jusufa Brkića, razstava pa bo na ogled do 30. marca.

Lala Raščić, rojena leta 1977 v Sarajevu, je končala Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu in podiplomski študij na Rijksakademie van Beeldende Kunsten v Amsterdamu. Gostovala je na mednarodnih razstavah, festivalih in rezidencah sodobne umetnosti po vsem svetu ter imela številne samostojne razstave na območju nekdanje Jugoslavije in po Evropi. Živi med Zagrebom, Sarajevom in New Orleansom.