"Tarkovski je pogosto razmišljal o tem, kako čas odteka," je o njem leta 2006 napisal scenarist Tonino Guerra. "Hotel ga je ustaviti, tudi s temi hitrimi polaroidnimi utrinki." Foto: Bonhams / Andrej Tarkovski
Tarkovski je v prostovoljnem izgnanstvu umrl leta 1986 v Parizu, pri samo 54 letih. Obstajala so celo ugibanja, da je bil umorjen. Pokopan je na pokopališču Sainte Geneviève; na njegovem nagrobniku je v ruščini napisano "Možu, ki je videl angela". Foto: Bonhams / Andrej Tarkovski

Dražbena hiša Bonhams bo 6. oktobra v Londonu na dražbi prodala polaroidne fotografije Andreja Tarkovskega, ki so nastale v umetnikovi rodni Rusiji in v Italiji. Fotografije enega najpomembnejših filmskih režiserjev v nekdanji Sovjetski zvezi bi lahko prinesle tudi do 500.000 funtov. (Skoraj 260 polaroidov bodo razdelili v 29 "paketov", saj bi bil nakup zbirke v celoti za večino zbirateljev najbrž predrag zalogaj).

Fotografije po pisanju britanskega časnika The Guardian večinoma prikazujejo "meglene podobe izgubljenega sveta". Atmosfera se na nekaterih fotografijah, pri katerih barva prehaja v nežne vodne odtenke, ujema z ozračjem avtorjevih filmov. Večina jih je nastala v Rusiji, nekaj pa med režiserjevim snemanjem filma Nostalgija v Italiji.

Fotografije, ki se jih je nabralo 257, na dražbo daje režiserjev sin, ki je med drugim tudi arhivar očetovega dela. Upa sicer, da bo vsaj del fotografij za svojo stalno zbirko ali razstavo odkupil kak muzej.

Filmski zgodovinar Mark Le Fanu je režiserjevo ljubezen do polaroidnega fotoaparata nekoč opisal kot "zasvojenost". "Nekaj je na tem, da fotoaparat takoj ustvari podobo fotografiranega kraja, kar se mu je zdelo uporabno pri iskanju filmskih snemališč. Pa še všeč mu je bila njihova zasičena in hkrati difuzna (in malce 'retro') barvna reprodukcija, kar je prizorom dodalo pridih skrivnosti".

Andrej Tarkovski (1932-1986) se je rodil v Zavražju kot sin pesnika Arsenija Tarkovskega. Odraščal je v naselju umetnikov Peredelkino blizu Moskve. Študiral je na visoki šoli za film v Moskvi.

V domovini oviran, v tujini čaščen
Njegovi filmi so izrazito subjektivne, pomensko zapletene, mračne in melanholične parabole o človekovem razmerju do preteklosti. Izrazno je bil pod vplivom ruskih simbolistov in nemških romantikov. V Sovjetski zvezi je zaradi samosvojega sloga, ki ni bil v skladu z veljavno umetniško doktrino, lahko posnel le šest filmov, ki so prišli na spored s precejšnjo zamudo. Od leta 1983 je živel in delal v tujini. Umrl je v Parizu, kjer je tudi pokopan.

Med njegovimi pomembnejšimi filmi so poleg Nostalgije (1983) še Ivanovo otroštvo (1962), Andrej Rubljov (1966), Solaris (1972), Stalker (1979) in Žrtvovanje (1986).