Osrednji del oltarja so sicer leta 1797 zasegli in v Louvru razstavili Francozi, a je bil že leta 1815 vrnjen v galerijo Borghese. Foto: Wikipedia
Osrednji del oltarja so sicer leta 1797 zasegli in v Louvru razstavili Francozi, a je bil že leta 1815 vrnjen v galerijo Borghese. Foto: Wikipedia
Galerija Borghese v svojih prostorih hrani nekaj ključnih baročnih kiparskih del, številna iz studia Giana Lorenza Berninija. Foto: Wikipedia
Primer Koloseja je prvi v povojni Italiji, ko restavriranje kakšnega kulturnega spomenika financira tudi zasebni pokrovitelj. Della Valle, eden največjih italijanskih proizvajalcev luksuznih izdelkov, je za obnovo Koloseja prispeval 25 milijonov evrov. Država za njegovo vzdrževanje na leto nameni le pol milijona, desetino vsote, ki bi jo po ocenah konservatorsko-restavratorske stroke zares potrebovali. Foto: EPA

Zaradi vlage in vročine italijanskega poletja se je poškodovala slika Deposizione Borghese, renesančna mojstrovina, na kateri je Rafael upodobil snemanje Kristusa s križa. Ko je vodstvo galerije Borghese ugotovilo, kaj se dogaja, so situacijo skušali rešiti tako, da so poleg slike postavili sušilec zraka.

Že maja je direktorica muzeja Anna Coliva opozorila, da klimatska naprava, ki so jo vgradili leta 1997, zaradi "izrabljenosti" že dva meseca ne deluje več. Obenem je pripomnila, da je k dokončni odpovedi pripomogla tudi "odsotnost kakršnega koli vzdrževanja v preteklih letih".

Italijanski mediji zdaj poročajo, da so morali v galeriji poslužiti poseči po ukrepih v sili, da bi rešili sliko, ki jo je Rafael na les - kot osrednji del oltarja - naslikal leta 1507. Coliva je za časnik La Reppublica že potrdila, da jim je s sušilcem zraka uspelo zmanjšati poškodbe na lesu. Vseeno pa v nevarnosti zaradi neprimernih razmer ostaja cel kup umetnin, med njimi slike Caravaggia, Tiziana in Rubensa ter kipi Berninija in Canove. Da bi jih zaščitili, je muzejsko osebje avgusta, ko se je živo srebro dvignilo krepko čez 30 stopinj, odpiralo oka in v sobane nosilo ventilatorje.

Vročino v muzeju so opazili tudi obiskovalci. "Nekatere je obšla celo slabost," je neimenovani paznik izdal za La Reppublico. "In to ne zaradi Stendhalovega sindroma." V galeriji se zdaj menda "ukvvarjajo s prenovo prezračevalnega sistema", ki ni bil kos poletni vročini.

Nesreče se kar kopičijo
Vest o poškodovani Rafaelovi umetnini prihaja na petah vse glasnejših pritožb stroke v zvezi s slabim vzdrževanjem slovitih, v času zamrznjenih Pompejev ter slabim stanjem številnih slavnih spomenikov s Kolosejem na čelu. Kultni rimski avditorij zdaj sicer prenavljajo, a predvsem po zaslugi 25 milijonov dolarjev, ki jih je pristavil Tod's, italijanski izdelovalec čevljev (v zameno za "promocijske priložnosti" oz. ekskluzivno pravico do dvometrskega logotipa na zidarskih odrih).

Premožne znamke "sponzorirajo" spomenike
Finančno pomoč so restavraciji spomenikov v Italiji, ki se je tako znašla pod plazom kritik zaradi mačehovskega odnosa do svoje kulturne dediščine, ponudili tudi drugi zasebniki. Draguljar Bulgari in modna znamka Fendi tako financirata obnovi rimskih znamenitosti Španskih stopnic in Fontane Trevi, medtem ko je ustanovitelj Diesla Renzo Rosso ponudil pomoč za obnovo najslavnejšega beneškega mostu Rialta.

Za obnovo oz. vzdrževanje Pompejev je Evropa namenila 75 milijonov evrov, ki jih je treba porabiti do konca naslednjega leta.

Spomniti se velja tudi leta 2009, ko se je v italijanski prestolnici sesedel stropa Neronove palače Zlata hiša (Domus aurea), ki je bila sicer takrat zaradi prenov že štiri leta zaprta. Več o tem lahko preberete tukaj.