Serija fotografij z naslovom Živeti večno (2011) prikazuje angleški napis Live Forever med topljenjem. Ta napis v angleščini lahko beremo kot imperativ, kot nekaj, kar posameznik mora storiti. Po drugi strani pa se ob tem, ko nekoga poziva k večnem življenju, topi, je ob delu pojasnil Etchells. Foto: Tim Etchells
Serija fotografij z naslovom Živeti večno (2011) prikazuje angleški napis Live Forever med topljenjem. Ta napis v angleščini lahko beremo kot imperativ, kot nekaj, kar posameznik mora storiti. Po drugi strani pa se ob tem, ko nekoga poziva k večnem življenju, topi, je ob delu pojasnil Etchells. Foto: Tim Etchells
Bethnal Green Working Men's Club / Delavski klub, London; Empty Stages / Prazni odri (2003–), co-author / soavtor Hugo Glendinning
Etchellsovo in Glendinningovo "prikazovanje praznih odrov ni samo dokumentiranje njihovih podob, temveč kar kliče po razmisleku o tem, kakšna je socialna komponenta našega razumevanja odra, gledališča, performativne umetnosti nasploh. Na teh fotografijah umanjkata bistvena – živa dejavnika, za katera odri pravzaprav obstajajo, tj. nastopajoči in gledalec". Foto: Tim Etchells
Revolution / Revolucija, postavitev v Galeriji Jakopič / Jakopič Gallery layout (avtorica fotografije: Marija Skočir)
Kaj je in kaj je mogoče združuje štiri Etchellsove projekte: Živeti večno (2011), Ustavljena ura (2010), Revolucija (2010) in Prazni odri (2003−), projekt, ki nastaja v sodelovanju s Hugom Glendinningom.Vse projekte druži izjemna relativnost, ki pomeni dialog med materialnim in idejnim. Foto: Tim Etchells
Stopped Clock / Ustavljena ura (Frankfurt), 2010. C-Print.
Za zbirateljsko pa je Etchells označil tudi serijo Ustavljena ura (2010), za katero fotografira nedelujoče ure. Gre za paradoks, da ura, ki ne dela, je pa z namenom postavljena na nekem mestu, ne uresničuje svojega poslanstva. Po drugi strani pa ta ista ura sproža vprašanje o tem, kako ustaviti čas. Postavitev vključuje tudi pravi mali oder, namenjen pogovorom in performansom. Foto: Tim Etchells
Tim Etchells : Kaj je in Kaj je mogoče

V Galeriji Jakopič so na ogled postavili štiri projekte, ki jih druži dialog med materialnim in idejnim, hkrati pa obiskovalcu odpirajo razmisleke o številnih temah.

Kuratorja razstave Marija Skočir in Blaž Peršin, sicer direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana, sta skupaj z avtorjem postavitev zasnovala kot zaključeno celoto po meri galerije. Razstava prvič v tako velikem obsegu prinaša projekt Prazni odri, ki se ga je umetnik skupaj s Hugom Glendinningom lotil leta 2003 in še poteka. V tem času je nastalo okoli 120 fotografij praznih odrov, v Ljubljani pa jih bo na ogled nekaj manj kot 70.

Oder: prostor negotovosti in pričakovanja
Prazni odri, ki kot fotografski projekt nastajajo vse od leta 2003, štejejo že več kot sto fotografij, s katerimi Etchells in njegov dolgoletni sodelavec Glendinning dokumentirata prazne odre na vseh koncih sveta in v najrazličnejših kontekstih - lokalih, konferenčnih dvoranah, amaterskih teatrih, cerkvah, mestnih gledališčih, delavskih klubih in hotelih … Skozi podobe teh trenutno zapuščenih prizorišč umetnika raziskujeta fenomen odra kot prostora negotovosti in pričakovanja, gledalca pa vabita, da si ustvari svojo predstavo o tem, kaj vse se je ali bi se na njem lahko dogajalo.
Ali, kot je za katalog napisal sokurator razstave Blaž Peršin, Etchellsovo in Glendinningovo "prikazovanje praznih odrov ni samo dokumentiranje njihovih podob, temveč kar kliče po razmisleku o tem, kakšna je socialna komponenta našega razumevanja odra, gledališča, performativne umetnosti nasploh. Na teh fotografijah umanjkata bistvena - živa dejavnika, za katera odri pravzaprav obstajajo, tj. nastopajoči in gledalec". Ne nazadnje bi lahko projekt Etchellsa in Glendinninga, v katerem so formalno prikazani zapuščeni odri in avditoriji, najbolje razprl in podoživel citat velikega maga Orsona Wellesa: "Gledalcem hočem prizor samo nakazati. Nič več kot to. Če jim pokažeš preveč, ne bodo sami ničesar prispevali. Samo namig jim daj in bodo sodelovali s tabo. Gledališče se osmisli takrat, ko postane družbeno dejanje."
Prav razmerje med umetnino in njenim opazovalcem oziroma nastopajočim in gledalcem je nekaj, kar Etchellsa v ustvarjalnem procesu najbolj zanima. S svojimi likovnimi deli rad spodbuja opazovalca k razmišljanju. Serija fotografij z naslovom Živeti večno (2011) prikazuje angleški napis Live Forever med topljenjem. Ta napis v angleščini lahko beremo kot imperativ, kot nekaj, kar posameznik mora storiti. Po drugi strani pa se ob tem, ko nekoga poziva k večnemu življenju, topi, je ob delu pojasnil Etchells.

Revolucija! Kdaj? Zdaj!
K razmisleku poziva tudi s politično obarvanim neonskim napisom Start a Revolution iz projekta Revolucija (2010). Gre za poziv, zamaskiran v obliko oglasnega panoja, ki po pojasnilu umetnika v gledalcu prav tako vzbuja vprašanja: Naj začnem revolucijo? Kdaj? Kako?

Za zbirateljsko pa je Etchells označil tudi serijo Ustavljena ura (2010), za katero fotografira nedelujoče ure. Gre za paradoks, da ura, ki ne dela, je pa z namenom postavljena na nekem mestu, ne uresničuje svojega poslanstva. Po drugi strani pa ta ista ura sproža vprašanje o tem, kako ustaviti čas. Postavitev vključuje tudi pravi mali oder, namenjen pogovorom in performansom.

Uvod v letošnji Exodos
Razstava Etchellsovih vizualnih del uvaja 18. festival sodobnih scenskih umetnosti Exodos, ki bo v Ljubljani potekal med 14. in 25. aprilom. Etchells je kot kurator veliko razmišljal o nekoliko manj poznanih ustvarjalcih, ki pa so mu blizu po dinamiki ustvarjanja in so tudi njega samega pritegnili kot gledalca. Napovedal je, da je izbranim ustvarjalcem skupno, da delajo v preprostih formatih, zelo neposredno naslavljajo občinstvo, na videz preprosto snov za predstavo pa oživijo na neverjetne načine. Razkril je tudi, da v številnih predstavah skorajda ni teksta in so zato zelo vizualne in fizične.

Odrski, vizualni in literarni umetnik Tim Etchells živi in deluje v Sheffieldu in Londonu. Je umetniški vodja enega najuspešnejših evropskih gledališč Forced Entertainment, ki je odločilno vplival na razvoj značilno britanskega sloga avantgardnega gledališča. Slovensko občinstvo ga kot režiserja pozna po dveh predstavah s programov preteklih Exodosov - Quizoola! in Vznemirljivost vsega tega. Nekaj njegovih likovnih del je bilo že na ogled v Moderni galeriji, Etchells pa je tudi eden izmed nastopajočih v filmu Jaz sem Janez Janša.

Prazni oder še v živo
Del Etchellsove razstave Kaj je in kaj je mogoče bo tudi manjši, pravi prazni oder, ki ga bodo po svoje zapolnili Timovi gostje s področij filozofije, konceptualne umetnosti in sodobnega performansa … služil pa bo tudi preostalemu pestremu festivalsko-galerijskemu dogajanju.

Tim Etchells : Kaj je in Kaj je mogoče