V muzeju hranijo artefakte, ki pričajo o 7.000 let stari zgodovini mezopotamskih civilizacij, kakršne so bile babilonska, sumerska in asirska. Kot enega najpomembnejših eksponatov, ki bodo stali v eni izmed prenovljenih dvoran, je direktor muzeja Kais Rašid izpostavil kip kralja Sanatruka I., ki je vladal med letoma 140 in 180 pr. n. št. Kot je še povedal, so številne izmed eksponatov po plenjenju leta 2003 le s težavo našli in restavrirali.

Poleg tega bo mogoče videti brezglavi kip Herkula in še nekatere druge kipe z arheološkega najdišča v Hatri, približno 80 kilometrov oddaljenega od Bagdada, ki je vpisano na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Najdišče je iz 2. oziroma 3. stoletja pr. n. št..

Niti muzej ni oaza pred vdori nasilja
Iraški narodni muzej je sicer od začetka 90. prejšnjega stoletja doživel številne politične pretrese. Med zalivsko vojno je bil zaprt skoraj deset let, ponovno so ga odprli šele leta 2000. Aprila leta 2003, med ameriško invazijo, so morali zaposleni muzej zapustiti, v plenjenju pa je iz muzeja izginilo okoli 15.000 eksponatov. Čeprav so jih v skoraj desetih letih postopoma našli, čakajo na prenovo vseh muzejskih prostorov, preden jih bodo lahko ponovno razstavili.

Skrita umetnost
Za širšo javnost je muzej od leta 2003 zaprt. Vrata je v tem času odprl le ob posebnih priložnostih, kot je bila vrnitev ukradenih eksponatov leta 2008 in leto pozneje ob obisku tedanjega iraškega premierja Nurija Al Malikija. Danes je vstop v muzej mogoč le ob predhodnem dogovoru za pomembne goste in za vodene šolske oglede.