Razstava je bila pred tem na ogled v Madridu, pred letom dni pa je retrospektivo del Moholy-Nagyja pripravilo tudi frankfurtsko razstavišče Schirn Kunsthalle. Foto:
Razstava je bila pred tem na ogled v Madridu, pred letom dni pa je retrospektivo del Moholy-Nagyja pripravilo tudi frankfurtsko razstavišče Schirn Kunsthalle. Foto:
L. Moholy-Nagy, Pnevmatika, 1924
Za Moholy-Nagyja je bila lastnost umetnosti, da ustvari nekaj novega (osnovno merilo modernizma), ključni kriterij, moralni in estetski postulat tako za slikarstvo kot za fotografijo in film. Umetnost naj se sooči z novim svetom in industrializirano družbo.

Martin-Gropius-Bau v Berlinu bo med 4. novembrom in 16. januarjem naslednjega leta gostil enega najpomembnejših modernistov. Na Madžarskem rojeni László Moholy-Nagy (1895-1946) je bil namreč učitelj šole Bauhaus, njegov opus pa sega od slikarstva prek fotografije in filma do scenografije in industrijskega oblikovanja.

Razstava se osredotoča na avtorjevo "umetnost svetlobe" - od tod tudi njen naslov (Kunst des Lichts). Med 200 razstavljenimi deli bo med drugim mogoče najti neme filme iz Berlina in številne fotograme, torej fotografske eksperimente na papirju brez kamere. (To tehniko ustvarjanja podob z osvetljevanjem fotosenzitivnega papirja hkrati s postavljanjem različnih kompozicij predmetov na ta isti papir je med drugim razvijal tudi Man Ray, ki se je sicer vedno boril proti temu, da bi ga imenovali fotograf, dejansko pa se je med vsemi nadrealisti najbolj intenzivno ukvarjal s fotografijo.) Nagy je verjel, da lahko fotografija - nasprotno od splošno uveljavljenih predstav - ponudi popolnoma nov način gledanja na stvari.

Na razstavo je v torek pripotovala tudi umetnikova hči, 77-letna Hattula Moholy-Nagy. Ob tem je poudarila, da je bilo berlinsko obdobje za njenega očeta, ki je moral v času nacizma zapustiti domovino, zelo pomembno.

Znanilci nove dobe
Umetniško gibanje Bauhaus, ki ga je Walter Gropius kot šolo leta 1919 ustanovil v Weimarju v Nemčiji, si je prizadevalo povezati umetnost in praktično oblikovalsko delo. Gojenci šole, ki je nastala z združitvijo weimarske šole umetnih obrti (Grossherzogliche Kunstgewerbeschule) in weimarske umetniške akademije (Grossherzogliche Hochschule für Bildende Kunst), so bili namreč dejavno vključeni tako v pouk likovne umetnosti kot tudi v delo v delavnicah, kjer so sami uresničevali svoje arhitekturne načrte in načrte objektov notranjega oblikovanja. Meja med akademskim umetnikom in rokodelcem je bila tako zrušena. (Bauhaus sicer ni vplival le na spremembe v razumevanju umetnikove dejavnosti, ampak je razvil tudi prepoznaven slog; ta je bil močno podvržen funkcionalnosti, zaradi česar je Bauhaus v arhitekturi postal znanilec nastopa modernizma oziroma funkcionalizma.)