Retrospektivna razstava v Albertini je na ogled od 8. marca do 14. julija.

Med velikimi imeni minulega stoletja
Postavitev združuje okoli 90 slik, skulptur in grafik newyorškega umetnika Roya Lichtensteina (1923–1997), ki ob Andyju Warholu in Jacksonu Pollocku velja za enega najpomembnejših ameriških umetnikov minulega stoletja.

Stvaritve je za retrospektivo posodilo kar 30 mednarodnih muzejev in zasebnih zbirateljev, med drugim newyorška Muzej moderne umetnosti (MoMA) in muzej Whitney, Narodna galerija v Washingtonu, umetniška galerija univerze Yale v New Havenu, kölnski muzej Ludwig, stockholmski muzej Moderna Museet in madridski muzej Thyssen-Bornemisza.

Odzven kulture množičnega potrošništva
Lichtenstein, ki je pogosto slikal v stripovskem slogu, velja za enega najpomembnejših predstavnikov poparta. V 60. letih preteklega stoletja so mu svetovno slavo prinesli zanj tipični pikčasti rastri in motivi iz stripov ter potrošniškega sveta. Njegova dela so namreč tudi portret življenja povprečnega Američana v 60. in 70. letih preteklega stoletja, ko je ZDA že temeljito zajela kultura množičnega potrošništva, ko so oglasi prikazovali idilično življenje v urejenih predmestjih. Znan je po svojih upodobitvah blondink, junakov in stripovskih likov. S svetlimi, živahnimi barvami, jasnimi linijami in značilnimi rastri, ki posnemajo tehniko tiskanja stripov, se je na ameriški umetniški sceni uveljavil s svojo risarsko estetiko.

Razstavo na Dunaju uvajajo zgodnja dela iz 60. let minulega stoletja, vključno z dvema znamenitima deloma iz tega obdobja: Look Mickey (Poglej Miki) in Popeye (Popaj), ki bosta prvikrat po desetletjih na ogled skupaj. Na ogled so tudi ogromna skulptura, upodobitev potez čopiča, ki so zapustile platno in so se umestile v prostor. Prav tako so razstavljena njegova znamenita dela z motivi iz potrošniškega sveta v črno-beli tehniki in slike, za katere je navdih našel v delih Pabla Picassa, Salvadorja Dalija, Ernsta Ludwiga Kirchnerja in Jacksona Pollocka.

"Komercializirani Picasso ali Mondrian"
Sam Lichtenstein je popart opisal kot "ne 'ameriško' slikarstvo, ampak industrijsko slikarstvo". Nikoli ni zanikal svoje naklonjenosti do industrijskega oblikovanja in je svoje umetniške cilje povzel z besedami: "Pri svojem delu poskušam ustvariti komercializiranega Picassa ali Mondriana."