Slovenski vršac in narodni simbol bodo predstavili na razstavi Biwak#15 – Triglav, ki jo odpirajo 29. januarja in bo na ogled do marca. V središču bo kopija vrha Triglava s kopijo Aljaževega stolpa izvirne velikosti, ob njej pa tudi predmeti, fotografije in dokumenti, ki predstavljajo pomen vrha skozi zgodovino.

V slovensko zavest je vrh z 2864 metri nadmorske višine zakoreninjen s tisočerimi miti, zgodbami in prispodobami, podobno kot Matterhorn v Švici. Postal je nekakšen planinski romarski kraj, ki naj bi ga vsaj enkrat v življenju osvojil vsak Slovenec. Še danes je živ običaj, da ga ob krstnem vzponu po zadnji plati trikrat udarijo z jermenom ali dlanjo.

Časi se spreminjajo, gora ostaja
Osrednji predmet razstave je maketa vrha Triglava s kopijo Aljaževega stolpa, valjasto konstrukcijo iz debele pocinkane pločevine, ki planincem že od leta 1895 nudi zatočišče na vetrovnem temenišču. Jakob Aljaž ga je na vrhu postavil, potem ko je za 1 goldinar na lastne stroške od dovške občine odkupil 16 kvadratnih metrov na vrhu Triglava. Nanj je dal postaviti stolp, ki je postal premajhen takoj po postavitvi, zato je dal še istega leta izklesati in opremiti zavetišče 55 m pod vrhom na južni strani. Aljažev stolp je kljuboval neštetim spremembam politične klime, so zapisali v bernskem muzeju, "saj so ga vsakokratni oblastniki skozi zgodovino vedno znova odevali v svoje barve, ki so z vrha slovenskega simbola sijale nad slovenskim ozemljem".

Razstavljeni dokumenti bodo predstavljali, kakšno vlogo je imela gora za Slovence skozi zgodovino. Med drugim bodo osvetlili akcijo tednika TT, ki je leta 1966 sprožila pohod stotih žensk na Triglav, ki je tradicijo ohranil vse do danes.

Postavitev o Triglavu je švicarski planinski muzej pripravil v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani, slovenskim veleposlaništvom v Bernu, RTV Slovenija in Planinsko zvezo Slovenije.