Razstavo bo 21. aprila v NUK-u pospremil simpozij o njeni literaturi. Foto: Arhiv NUK
Razstavo bo 21. aprila v NUK-u pospremil simpozij o njeni literaturi. Foto: Arhiv NUK
Breda Smolnikar
Razstava bo na ogled do 3. maja. Foto: Arhiv NUK

Pisanje Brede Smolnikar lahko opišemo kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz ter svobodo pisanja, ki nikoli ne privoli v nobene ne osebne ne uredniške in ne ideološke kompromise. Zato je po svoje razumljivo, da so, razen zgodnjih mladinskih besedil, skoraj vsa njena dela izšla v samozaložbi. Povesti in romani, ki jih je napisala pod psevdonimom Gospa, so v osemdesetih letih preteklega stoletja z izjemno ustvarjalno močjo in kakovostjo presenetili literarno javnost.

Izidu romana Ko se tam gori olistajo breze je sledil dolgotrajen in mučen sodni proces, potem ko je nekaj tožnic v delu prepoznalo svoje pokojne starše. Šlo je za precedens na slovenskih tleh, ki pa se je končal z oprostilno sodbo šele leta 2007. Proces osvetljuje na razstavi sodna dokumentacija, na ogled pa so tudi avtoričina korespondenca, njeni rokopisi, tipkopisi in priprave na pisanje, ki bodo omogočili zanimiv in neposreden vpogled v pisateljičin ustvarjalni proces.

Postavitev v razstavni dvorani NUK-a predstavlja tudi pisateljičino zadnjo knjigo Si dekle ali žena, ki je izšla v samozaložbi. Izjemno obsežni in bogato ilustrirani knjigi, v kateri je zbrala svoja dozdajšnja besedila predvsem na temo žensk in njihove moči, je avtorica dodala 18 ur zvočnega gradiva.

Breda Smolnikar se je kot ena izmed dvojčkov rodila v Hercegnovem v Boki Kotorski v Črni gori slovenskim staršem. Mladost je preživljala v Depali vasi pri Domžalah, šolala pa se je v Domžalah, Kranju in Ljubljani. Trinajst let je delala kot tekstilna tehničarka in inženirka tehnologinja v treh tekstilnih tovarnah.

Njene prve tri knjige so izšle pri Mladinski knjigi, od leta 1980 dalje pa je svoje knjige tiskala večinoma v samozaložbi. S svojim 15-letnim bojem za svobodo umetniškega ustvarjanja je prispevala k svobodi slovenskih in evropskih umetnikov. Poleg slovenskega ustavnega sodišča je njeni pravici zadostilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.