Henri Matisse: Metalec nožev (Le lanceur de couteaux) iz serije Jazz, plošča XV, S. 106, 1947, sitotisk, 42,4 x 32,8 cm. Foto: Kupferstichkabinett, Staatliche Museen zu Berlin, Jörg P. Anders.
Henri Matisse: Metalec nožev (Le lanceur de couteaux) iz serije Jazz, plošča XV, S. 106, 1947, sitotisk, 42,4 x 32,8 cm. Foto: Kupferstichkabinett, Staatliche Museen zu Berlin, Jörg P. Anders.
Andrea Mantegna: Bakhanal, bakrorez in suha igla na papirju, 28,8 x 44,2 cm.
Andrea Mantegna: Bakhanal, bakrorez in suha igla na papirju, 28,8 x 44,2 cm. Foto: bpk, Kupferstichkabinett, Staatliche Museen zu Berlin, Volker-H. Schneider.
Edvard Munch: Koncert z violino, 1903, čopič in litografija, 55,4 x 76,4 cm.
Edvard Munch: Koncert z violino, 1903, čopič in litografija, 55,4 x 76,4 cm. Foto: bpk, Kupferstichkabinett, Staatliche Museen zu Berlin, Dietmar Katz

ujeti tudi likovni umetniki.

V Grafičnem kabinetu Berlinskih državnih muzejev so se posvetili prav tej nevidni, a tesni vezi med sliko in melodijo, med potezo in zvokom. Raziskujejo jo na približno 100 razstavljenih delih, ki jih podpisujejo mojstri, kot so Andrea Mantegna, Rembrandt van Rijn, Adolph von Menzel, Vasilij Kandinski, Henri Matisse, Edvard Munch, Pablo Picasso in Roy Lichtenstein.

Vodilni motiv razstave je posebna podobnost med glasbenim in slikovnim izrazom, predstavljajo torej upodobitev na papirju na temo glasbe. V notnih zapisih so vsebovani mnogi osnovni grafični elementi, kot so črte, okrajšave in pike, ki minljivi zvok glasbe naredijo viden na papirju. Na kratko, kot so povzeli v kabinetu: Zapis glasbe je risba.

Na zven glasbe aludirajo med drugim plešoče, tekoče ali pretrgane poteze peresa, svinčnika ali graverskega dletca, ki v grafikah in risbah spominjajo na glasbene ritme in harmonije.

Kot pravijo v Grafičnem kabinetu, postavljajo na ogled izbor najlepših del iz svoje zbirke. Ta se ponaša s tematsko izjemno raznoliko zbirko evropske umetnosti, ki časovno pokriva zadnje tisočletje. Ob njih so na ogled tudi dela sodobnih umetnikov, med drugim sta zastopana Jorinde Voigt in William Engelen.

Človek se je od nekdaj posvečal čaru in moči glasbe, o njej so pripovedovali miti in alegorije ter svetopisemske zgodbe pa tudi dela klasične literature in pravljice. Na razstavi predstavljene risbe in grafike ilustrirajo te pripovedi in na različne načine ponazarjajo učinke glasbe na ljudi in živali, ki segajo od harmoničnih do ekstatičnih.

Glasba je doma povsod
Razstavljena dela pokažejo, da je glasba doma povsod, tako v nebesih kot na zemlji, tako v religioznih kot posvetnih kontekstih, v polju zasebnega in javnega. Soliste dopolnjujejo zbori in orkestri, repertoar pa sega od opere do rocka. Razstavljena dela mojstrov, ki so bodisi zapisani še tradicionalni figuraliki bodisi abstraktnim formam, spremljajo tudi upodobitve velikih skladateljev, kot so bili Wolfgang Amadeus Mozart, Niccolo Paganini ali Ludwig van Beethoven. Postavitev pa zaokrožajo še številne študije glasbil.

Postavitev je del cikla poletnih razstav, s katerimi želijo v Grafičnem kabinetu obiskovalcem prek grafike odpreti vpogled v različne lahkotnejše teme. Leta 2014 so v svoji zbirki poiskali dela, ki obravnavajo motiviko kopanja, leta 2015 upodobitve psov, lani pa potovanja. Razstava, ki se posveča glasbi, bo v razstavišču na ogled do 5. novembra.