Police z magnetofonskimi trakovi in vinilnimi ploščami so zamenjale računalniške datoteke, posnetke pa lahko identične ohranimo v neskončnost. V dobrega pol stoletja se je v prostorih radijskega arhiva nabralo približno 200.000 magnetofonskih trakov, ki pripovedujejo o bogati radijski zgodovini. Na njih najdemo radijske oddaje, koncertne posnetke, studijske posnetke Simfonikov, Big Band-a in pevskega zbora RTV Slovenija ter produkcijo zunanjih naročnikov.
A tovrstnemu hranjenju ni grozila nevarnost upada kakovosti zaradi staranja analognega medija in prepisovanja vsebine s traku na trak, ampak so se na Radiu znašli pred dodatnim izzivom. Nastopil je čas, ko so proizvajalci opustili proizvodnjo trakov in prenehali proizvodnjo magnetofonov, naprav za snemanje in reprodukcijo. Po besedah strokovnega sodelavca za avdiopodročje na RTV Slovenija Martina Žvelca se je s tem pojavilo tudi vprašanje vzdrževanja teh naprav in treba se je bilo odločiti za prepis obsežnega gradiva v digitalno obliko, ki nam omogoča, da se ohranja v neskončnost brez nadaljnjega upadanja kakovosti.

Če pomeni analogni prepis določeno degradacijo kakovosti, omogoča digitalno okolje povsem identične kopije nekega zapisa. Te kopije je seveda treba znati pravilno ohranjati in varovati pred morebitno izgubo podatkov. "Če se v digitalnem svetu izgubijo določeni podatki, lahko to pomeni veliko večjo katastrofo kot v analognem svetu, kjer se srečujemo s počasno degradacijo kakovosti zapisa," nam je še pojasnil Žvelc in dodal, da je prav zaradi tega treba zagotoviti sistem hranjenja in varovanja z identično kopijo celotnega digitalnega arhiva na neki drugi lokaciji.

Odločilen je bil pravi trenutek za digitalizacijo
Za digitalizacijo starejših zvokovnih vsebin se je bilo treba odločiti v pravem trenutku. "Treba se je bilo odločiti in skočiti na ta voz. Če bi skočili prezgodaj, bi naredili napako, saj pred leti še ni bilo kakovostne analogno digitalne pretvorbe, zmogljivih računalniških sistemov in mrežnih povezav z veliko pretočnostjo podatkov. Pomembna je tudi cena pomnilniških enot, ki ob nenehnemu strmemu povečevanju kapacitet nezadržno pada. Nekatere bogatejše države so na ta voz skočile zelo zgodaj in morale postopke ponoviti ali pa jim je danes žal, saj imajo digitalizirane vsebine v slabši kakovosti, kot če bi se lotile tega dela v današnjem času. Mnogi pa še danes nimajo pravih rešitev", pravi Žvelc.

Digitalizacija in kataloško urejanje
Pred slabima dvema letoma je tako začela na Radiu Slovenija delovati Mediateka, ki skrbi za digitalizacijo in kataloško urejanje arhivskega gradiva. Na eni strani gre torej za arhiviranje digitalnih vsebin, ki jih radio ustvarja vsak dan, na drugi za digitaliziranje in arhiviranje vseh analognih zapisov s trakov, vinilnih plošč in še česa. Poleg tega pa je treba arhivirane vsebine še kataloško obdelati, kar je posebej pomembno za hitro brskanje, najdbo in naročanje iskanih vsebin.

Le digitalizirano in kakovostno kataloško urejeno gradivo zagotavlja lažjo in hitrejšo dostopnost uporabnikom. Ta je trenutno omogočena glasbenim urednikom, v naslednjih mesecih pa bo po besedah vodje Mdiateke Bojana Kosija dostop omogočen tudi novinarjem, urednikom in drugim, ki pri svojem delovnem procesu potrebujejo vsebine iz digitalnega arhiva (tudi RC Maribor in Koper).

Skrb za vso gradivo, ki nastaja na Radiu
V približno letu dni digitaliziranja arhiva je uspelo zaposlenim v Mediateki na Radiu Slovenija digitalizirati okoli 20.000 trakov, prepisali pa so tudi okoli 18.000 kupljenih zgoščenk z glasbo, ki se uporablja za vsakodnevno predvajanje v radijskih programih. Hkrati se intenzivno pripravljajo tudi na pričetek arhiviranja digitalno ustvarjenega gradiva, torej vseh oddaj, ki vsak dan nastajajo v produkciji radijskih programov. "V naš digitalni arhiv se bo stekalo v bistvu vse, kar nastaja na Radiu in vse, kar kupimo," še pojasnjuje vodja Mediateke.
Dolgoročno pa je sistem zastavljen tako, da bo primeren tudi za trajno hranjenje drugih vsebin, na primer fotografij, dokumentov, scenarijev in nazadnje tudi videovsebin. Gre torej za zametek multimedijskega arhiva visoke kakovosti.

Po Kosijevih besedah naj bi po grobih izračunih vse vsebine avdioarhivov na RTV Slovenija digitalizirali v obdobju od petih do največ sedmih let, nadaljnja kataloška obdelava pa bo trajala dlje. A s tem delo v Mediateki še zdaleč ne bo končano. Vsak dan nastaja novo gradivo, ki ga je treba skrbno preveriti, arhivirati in kataloško obdelati, da bo ostalo prav takšno na voljo tudi prihodnjim generacijam.