Borec v vojnah med narodi in tekmeci za dekleta
James Bond, najbolj čeden vohun v službi njenega visočanstva, britanske kraljice, neustrašen, ko je treba pred dokončnim uničenjem zavarovati bodisi svet bodisi ljubko mladenko, neustavljiv ljubitelj ženskih čarov, odličen, čeprav precej nezvest ljubimec, nepopravljivi verižni kadilec in ljubitelj dobre kapljice (posebej v slast mu gresta Martini in vrhunski šampanjec Dom Perignon), odvisnež od iger na srečo, a vendar zvest služabnik svoje države.
Vse to in še kaj je James Bond, agent s šifro 007, ki kot uslužbenec britanske obveščevalne službe MI-5 vedno znova v zadnjem trenutku reši človeštvo pred norimi političnimi in gospodarskimi mogotci, ki jim je pohlep po vladanju zameglil razum.
Jamesa Bonda je ustvaril britanski pisatelj Ian Fleming. Kot pisec romanov o agentu britanske obveščevalne službe MI-5 je Ian Fleming debitiral leta 1953, ko je izšel prvi roman Casino Royale. Niz megauspešnic se je iztekel leta 1966, ko so pod skupnim naslovom Octopussy and the Living Daylights izšle zgodbe Octopussy, The Living Daylights in The Property of the Lady. V malo manj kot 15 letih pa je Fleming na papir spravil še 16 Bondovih dogodivščin.
Saga o Bondu gre naprej
Tudi po izdaji zadnjih Flemingovih spisov pa dediščina Jamesa Bonda zaradi uspešnosti serije knjig založnikom ni dala miru. Manj kot 20 let po smrti so leta 1981 na prodajne police znova začeli prihajati romani o čednem britanskem vohunu, takrat izpod peresa Johna Gardnerja. Kot avtor zgodb o Jamesu Bondu ni bil Gardner skoraj nič manj uspešen kot Fleming in uspelo mu je napisati kar 14 novih romanov. Ob koncu 2. tisočletja je poslanstvo prevzel pisatelj Raymond Benson, ki je od leta 1997 napisal že 6 novih zgodb, morda pa bo sledilo še kaj.
Sanje je izlil na papir
Že od zgodnjih uspehov romanov o Jamesu Bondu so se pojavljala ugibanja, koliko svojega resničnega življenja je Fleming vnesel v svoj literarni izum. Kar nekaj podrobnosti se ujema z avtorjevim življenjem, a resnici se najbolj približamo, če zapišemo, da je James Bond utelešenje Flemingovih sanj. Fleming kot vohun v službi britanske kraljice je sicer obstajal, vendar pa se je avtor z vohunskimi posli seznanil le površno, ko je med 2. svetovno vojno delal v obveščevalnem oddelku britanske mornarice, prave akcije pa ni nikoli videl od blizu. 
Precej podobnosti med Felmingom in Bondom pa naj bi bilo na bolj »posvetnem« področju. Bondov duhovni oče je tako kot Bond slovel kot neustavljivo privlačen možak (Bondu je pripisal tudi nekaj svojih telesnih potez, svoj slog oblačenja, okus za ženske in pretirano ljubezen do dobrega Martinija in verižno kadilstvo), ki je ženske menjal eno za drugo in ki je imel na vesti celo razdor zakona, tako kot Bond pa se je v času šolanja na prestižni šoli Eton odlikoval kot izjemen športnik.
Uspešen prenos na filmski trak
Kot se pogosto dogaja knjižnim uspešnicam, so tudi zgodbe o Jamesu Bondu hitro našle pot na platna kinematografov. Prvi film, Dr. No, je na spored prišel leta 1962, ko se je pod vodstvom režiserja Terenca Younga v vlogi Bonda predstavil Sean Connery. Postavni Škot se je kot Bond preizkusil še petkrat, in sicer v filmih From Russia with Love, Goldfinger, Thunderball, You Only Live Twice in Diamonds are Forever. 
Največkrat se je kot agent 007 preizkusil ravno tako britanski igralec Roger Moore. Moora smo kot Bonda lahko gledali v filmih Live and Let Die, The Man with a Golden Gun, The Spy who Loved Me, Moonraker, For Your Eyes Only, Octopussy in A View to a Kill. Manj prepričljiva Jamesa Bonda pa sta bila Timothy Dalton, ki je zaigral v filmih The Living Daylights in Licence to Kill, ter George Lazenby, ki je vskočil le leta 1969, ko je agenta odigral v filmu On Her Majesty's Secret Service.
Brosnan je obudil legendo
Ko je že izgledalo, da se je doba filmov o Jamesu Bondu iztekla, pa so filmarji legendo ponovno obudili leta 1995. Tedaj je kot Bond v filmu Golden Eye debitiral Pierce Brosnan, ki je še zlasti zaradi izjemne elegance in šarma prepričal tudi največje kritike ponovnega ustvarjanja filmov o Bondu. Brosnan je v naslednjih letih zaigral še v filmih Tomorrow Never Dies, The World is not Enough in Die Another Day, kdo ga bo nasledil v filmu Casino Royale, ki naj bi ga začeli snemati naslednje leto, pa še vedno ni jasno.
Zagotovo pa zlikovcev ne bo več preganjal Brosnan, ki naj bi po nekaterih govoricah za vlogo zahteval prevelik honorar, po drugih pa naj bi se preprosto naveličal dokaj enolične vloge. Kdo bo torej od Piercea Brosnana prevzel morda celo najbolj zaželeno moško filmsko vlogo, je eden glavnih predmetov ugibanj ljubiteljev filmov. 
Stave in ugibanja
Zadnje leto se je na seznamu možnih kandidatov zvrstilo že lepo število imen, največkrat pa so bili omenjeni Irec Colin Farrell (slednjega bi v vlogi najraje videl Brosnan), Jude Law, Clive Owen, Hugh Jackman, manj znani Britanec Daniel Craig, veliki zvezdnik Russel Crowe, v razprave o novem Bondu se je vključil celo nekdanji nosilec vloge Roger Moore, ki meni, da bi se kot vohun njenega visočanstva najbolje znašel škotski igralec Ewan McGregor.
Skoraj ravno tako zaželena kot vloga Jamesa Bonda pa je vloga Bondovega dekleta, na katero lahko upajo le največje hollywoodske lepotice (malo bolj šibko igralsko znanje se do zdaj ni izkazalo za pomanjkljivost). Kot vohunove ljubimke so se med nesmrtne dive med drugimi zapisale prva Bondova lepotička Ursula Andress, Daniela Bianchi, Jill St. John, Kim Basinger, Barbara Bach, Grace Jones, Izabella Scorupo, Sophie Marceau in Halle Berry.
