S projektom so izboljšali in dogradili vodovodno omrežje, kar povečuje zanesljivost oskrbe s čisto pitno vodo. Foto: MMC RTV SLO
S projektom so izboljšali in dogradili vodovodno omrežje, kar povečuje zanesljivost oskrbe s čisto pitno vodo. Foto: MMC RTV SLO
železo, železne cevi, cevi, cev, vodovod
Črnomaljska občina je dosegla 98-odstotno pokritost s pitno vodo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Občina pa bo v okviru občinskega praznika v kratkem uradno odprla še štiri druge krajevne vodovode, in sicer Velika Lahinja-Sadeži, Finki-Tanča Gora, Mala sela-Velika sela in Cirnik-Zapudje.

V črnomaljski občini so sprva predvidevali gradnjo 62 kilometrov vodovodov, gradnjo treh novih in prav toliko razširitev obstoječih vodovodnih sistemov z vsemi potrebnimi napravami, črpališči, hidropostajami, jaški za zmanjševanje tlaka in drugo opremo, so zapisali na črnomeljski občini.

98-odstotna preskrbljenost
S projektom so izboljšali in dogradili vodovodno omrežje in ga medsebojno povezali, kar povečuje zanesljivost oskrbe s čisto pitno vodo in krepi protipožarno varnost. Zamenjane so bile vse salonitne cevi, hkrati pa so vodooskrbo izboljšali v številnih vaseh tega kraškega območja.

Črnomaljska občina je tako dosegla 98-odstotno preskrbljenost s pitno vodo in pri tem državno povprečje presegla za desetino, so sporočili z občine.

Višinski vodovod se bo še širil
Na črnomaljskem višinskem vodovodu so zgradili primarni vodovod od hidropostaje na Griču do Dobličke Gore-Mavrlena-Stražnjega Vrha-Rožič Vrha-Nakla in Rodin v skupni dolžini 8,2 kilometra. Da bi dosegli optimalno funkcionalnost, pa so morali dodatno vključiti še 19 kilometrov vodovodov in tri dodatne vodohrane s potrebnimi črpališči.

Načrtujejo še dodatnih sedem kilometrov sekundarnih cevi višinskega vodovoda, s katerimi nameravajo pitno in požarno vodo približati še drugim objektom razpršene poselitve na vinorodnem območju od Dobličke Gore, Mavrlena, Stražnjega Vrha in Naklega do Rodin.

Projekt trajnostne oskrbe Bele krajine s pitno vodo in varovanja tamkajšnjih vodnih virov, ki so ga v občinah Metlika, Črnomelj in Semič začeli leta 2009 in končali konec lanskega leta, je skupaj brez davka stal nekaj manj kot 26 milijonov evrov, omenjene belokranjske občine pa so 65 odstotkov denarja pokrile z evropskimi sredstvi.