Na osrednji posavski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v krškem kulturnem domu je zbrane najprej nagovoril župan občine Krško Miran Stanko. Slavnostni govornik na njej pa je bil Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Petra Rep Bunetič, je pod vodstvom Draga Gradiška nastopil Simfonični orkester Glasbene šole Krško, s katerim je zapela solistka Tjaša Fabjančič, z eno plesno točko pa so se predstavili tudi člani Plesnega kluba Lukec.

Z območno proslavo so tudi Posavci zaznamovali 23. obletnico plebiscitarne odločitve slovenskega naroda, da se Slovenija izloči iz skupnosti republik tedanje Jugoslavije in stopi na samostojno državno pot. Krški župan Miran Stanko je v svojem nagovoru poudaril, da ko praznujemo ta pomembni dan v zgodovini naroda, ne smemo pozabiti na upanje tistega časa, povezovalni duh, enotnost in neomajno voljo, s katero smo takrat gradili našo prihodnost. Ob tem je še opozoril: "Zdi se, kot da prevečkrat na te vrednote tistega časa tako ali drugače pozabljamo. Predvsem je vse jasneje, da je marsikdo pozabil na odgovornost, ki jo ima vsak izmed nas, da na temelju te pomembne zgodovinske odločitve vsak po svojih močeh gradimo boljši jutri. Za dobro vseh državljank in državljanov. In kar je prav tako pomembno, imamo nalogo, da mlajšim generacijam predamo ključno sporočilo tistega časa, ki nas je tako zaznamoval in v katerem smo znali pokazati, da lahko premostimo vse razlike in ovire za skupni cilj. Da če v ključnem trenutku stopimo skupaj, lahko dosežemo vse."

Slavnostni govornik Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica, pa se je v svojem govoru spomnil, da se je v času nastajanja samostojne države iztekalo njegovo študentsko obdobje. Ta čas ga je navdajal z evforijo in navdušenjem. Ob tem pa se je vprašal: "Je mogoče, da se v tem, za državo kratkem času družba oziroma skupnost res tako spremeni? Ali pa je razlog samo v tem, da nam je znatno povečanje ugodja na različnih plasteh življenja – od večje svobode in informiranosti do splošnega bivanjskega udobja – odvzelo žar entuziazma?"

Ne strinjamo se s tem, da bodo naši občani drugorazredni državljani
V nadaljevanju svojega govora je izpostavil, kako smo bili v tistem času složni, hkrati pa se je ozrl tudi v današnji čas, ko bi po njegovem mnenju spet morali najti tisti žar in ambicioznost, ki nas je povezovala in je zmagovala takrat. Ob tem se je glasno vprašal: "Ali si zmoremo danes ponovno postaviti cilj, ki nas bo tako enotno kot takrat povezal ter nas s toliko zaupanja in žara gnal vse do svoje uresničitve? Ali ne bi bilo lepo, če bi razprave v parlamentu danes prav tako potekale zgolj o načinu in dinamiki doseganja skupnih ciljev naših skupnosti? Tako posamezne občine kot skupna posavska regija smo vselej sledili ciljem sorazmernega in celostnega razvoja ter ga udejanjali na nivoju občinskih in skupnih regijskih projektov. Zaključuje se finančna perspektiva 2007–2013, v kateri smo kot regija zaokrožili številne razvojne projekte. Marsikatere razvojne razlike v primerjavi z drugimi regijami, med njimi oddaljenost od središča države, infrastrukturna zapostavljenost in redka poseljenost, smo lovili z uspešnim črpanjem evropskih sredstev. Pred vrati je nova perspektiva, novi cilji, novi projekti. Dober gospodar oplemeniti, kar ima, in iz tega zgradi še več. Prav občine, združene v regije, smo največji investitorji na področju javnih investicij, s tem pa tudi nosilec razvoja. Zakaj torej rušiti nekaj, kar dobro uspeva? Zakaj barki, ki želi pluti v pravo smer, jemati veter in ga celo razpihovati v napačno smer? Vsa ta vprašanja se seveda nanašajo na aktualne usmeritve vladne politike, v kateri teženj za sorazmerni regijski razvoj ni in ni čutiti."

Obregnil se je tudi ob aktualno dogajanje v državi in dejal: "Ogromne bančne luknje in rane korupcije, katerih seznam je iz meseca v mesec daljši, bomo državljani morali plačevati z davčnimi obremenitvami. Borimo se proti centralizaciji državnih organov, saj nikakor ne pristajamo na to, da bodo občanke in občani naše regije obravnavani drugorazredno. Povezovanje med občinami v regijo kot tudi povezovanje in sodelovanje med regijami je tudi za prihodnje velik izziv. Meje s sosednjo Hrvaško se odpirajo in dajejo nove možnosti povezovanja. Na splošno je prostor brez meja tolikšen izziv, da nas to včasih celo straši. Ob želji po napredku in vprašanju, kaj zmoremo, se bomo morali vse pogosteje spraševati tudi, kaj smemo. Ta vprašanja si moramo postavljati tako na mikro- kot na makronivoju, kajti pogosto se zgodi, da se tuja težava, do katere smo brezbrižni, spremeni v nam lastno - tudi v Posavju."

Za MMC Goran Rovan