Kot dober gospodar bi morali v državi vsako leto posodobiti vsaj odstotek omrežja. Foto: BoBo
Kot dober gospodar bi morali v državi vsako leto posodobiti vsaj odstotek omrežja. Foto: BoBo

V zadnjih dneh je narava jasno pokazala tudi, kakšno je stanje slovenskega elektroenergetskega sistema, ki je predvsem rezultat mačehovskega odnosa, ki ga ima država do tega omrežja. Elektropodjetja so namreč načrte za posodobitve pripravila že pred skoraj dvema letoma, a so obležali v državnih predalih.

Gorenjska se lahko pohvali z najboljšo kakovostjo električnega omrežja v državi, kar se je pokazalo tudi v manjših težavah v oskrbi in manjših poškodbah na omrežju v zadnjih dneh. 60 odstotkov omrežja je na tem območju že v zemlji, še polovica preostalega prostozračnega omrežja pa v samonosnih kablih, ki so bistveno manj ranljivi kot navadno omrežje.

Država ne potrdi razvojnih projektov
A če bi jim država omogočila in jim potrdila razvojne načrte, bi bile te številke lahko še višje. Kot dober gospodar bi morali v državi vsako leto posodobiti vsaj odstotek omrežja, kar za Gorenjsko pomeni dobrih 200 kilometrov, pravi predsednik uprave Bojan Luskovec.

"To smo sposobni izvesti, znamo to izvesti, vendar če nimamo potrjenih razvojnih projektov na ministrstvu in agenciji, se tega ne da realizirati," pojasnjuje.

Ne le da država elektropodjetjem ne omogoči več prihodka iz omrežnine za naložbe, jemlje jim tudi dobiček, ki so ga v preteklosti podjetja lahko reinvestirala. "Zadnja leta gre pretežni del dobička v izplačilo dividend. Po zakonu o gospodarskih družbah nas država kot pretežni lastnik gleda skozi ZGD za pridobivanje dobička," pravi Luskovec.

Škode za zdaj za pol milijona evrov
Elektro Gorenjska ustvari v letu dni milijon 400 tisoč evrov dobička. Če bi ga lahko porabili za naložbe, bi, pravi Bojan Luskovec, letno lahko posodobili 50 kilometrov omrežja, zato upa, da bo ta izkušnja zdaj ozavestila organe, agencijo, da ne bo več tako mačehovsko gledala na ta sistem.

Naravna nesreča, ki smo ji priča, je zato priložnost, da se znova odprejo ta problematika in državni predali, v katerih ležijo razvoji programi elektrogospodarstva, seveda potem, ko bodo najprej ocenjene in sanirane posledice naravne ujme. Po prvih podatkih škodo na gorenjskem omrežju za zdaj ocenjujejo na približno pol milijona evrov.