Po dveh neuspešnih dražbah želi ministrstvo za kulturo grad Borl neposredno prodati najboljšemu ponudniku. Foto: BoBo
Po dveh neuspešnih dražbah želi ministrstvo za kulturo grad Borl neposredno prodati najboljšemu ponudniku. Foto: BoBo

Prodaja gradu Borl, ki spada med kulturne spomenike državnega pomena, je del lanskega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem države, v okviru katerega država predvideva prodajo še nekaterih drugih gradov in pripadajočih zemljišč.

S tem namenom sta bili neuspešno izpeljani že dve dražbi, ki se ju ni udeležil noben morebitni ponudnik. Na januarski dražbi je bil grad ponujen po izklicni ceni 2,23 milijona evrov, na drugi dražbi 11. aprila pa je bila ponujena cena 1,9 milijona evrov.

Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti omogoča prodajo tudi na podlagi neposredne pogodbe, če se poskusi dražbe izkažejo za neuspešne.

Zato morebitne interesente pozivajo, da ponudbe pošljejo v 15 dneh od objave namere na spletni strani, ponujena cena pa sme biti največ 15 odstotkov nižja od zadnje izklicne cene, torej najmanj 1,62 milijona evrov. Pred sklenitvijo pogodbe je treba izvesti postopek pogajanj z vsemi zainteresiranimi ponudniki.

Ob gradu Borl je pristojno ministrstvo v začetku leta objavilo tudi javno zbiranje ponudb za prodajo graščine Socka, ki jo je država doslej že večkrat neuspešno prodajala, na prodaj pa bodo tudi grad Viltuš, kompleks gradu Otočec, grad Rihemberk, grad Turnišče, grad Bizeljsko, grad Šrajbarski turn in kompleks gradu Gradac.