Cerkev sv. apostolov Petra in Pavla v vasi Miliči so leta 1858 zgradili pravoslavni verniki, potomci Srbov Uskokov, ki so se v Belo krajino priselili v 16. stoletju. Streha tega kulturnega spomenika je zdaj potrebna obnove. Denar zanjo so nedavno na donatorski večerji v Ljubljani zbirali predstavniki srbske skupnosti, gospodarstveniki, znani umetniki, športniki in politiki.

Pokrovitelj donatorske večerje je bil ljubljanski župan Zoran Janković, ki nam je pojasnil, zakaj je podprl akcijo: "Jaz kot ateist podpiram vse verske skupnosti, želim si, da se ohrani tradicija, da ljudje, ki imajo svojo vero, imajo svoje objekte, in ta dober namen, da se obnovi tudi cerkev v Beli krajini, je vreden mojega obiska."

Dogodka se je udeležila tudi županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič. V preteklem letu so z donacijo črnomaljske občine že obnovili zvonik in del strehe na cerkvi v Miličih. Skupina podpornikov iz Ljubljane se je zdaj odločila, da krajevni skupnosti pomaga zbrati sredstva za obnovo preostalega dela dotrajane strehe.

Cerkev, ki priča o sožitju
Pobudnik dražbe in donatorske večerje je bil eden vidnejših Srbov v Sloveniji Nikola Damjanić, sicer lastnik agencije za javnomnenjske raziskave Ninamedia. O razlogih, zakaj so se odločili za tovrstno akcijo, nam je povedal, da tu ne gre samo za obnovo že skoraj 160 let stare cerkve: "Ta zadeva ima tudi veliko simbolno vrednost. Gre za območje, ki ima pomembne zgodovinske in druge razsežnosti, in lepo je ohraniti te spomenike. Ta cerkvica tam stoji zato, da priča, da so tu ljudje živeli v sožitju."

Najlepše je v Beli krajini
Na dogodek so prišli tudi predstavniki skupnosti belokranjskih Srbov. Eden izmed njih, doktor mednarodnega prava Tomislav Đorđević, je po materi belokranjski Srb, a je večji del svojega življenja preživel v Splitu, kot pomorščak pa tudi na svetovnih morjih. Po upokojitvi se je skupaj z ženo, ki je po rodu iz Prlekije, vrnil v Paunoviče, rojstno vas svoje matere. Pravi, da na svetu ni lepšega kraja od Bele krajine.

A belokranjskih Srbov je vedno manj
A navkljub lepoti pokrajine življenje na skrajnem jugovzhodu Slovenije ni lahko, kar čuti tudi skupnost belokranjskih Srbov: "Vedno manj in manj nas je, ne zaradi asimilacije, temveč zato, ker je težko živeti v teh krajih. V času prve svetovne vojne je veliko ljudi odšlo v Ameriko. Pozneje, v času industrializacije, pa so se ljudje zaradi dela selili v mesta po vsej Jugoslaviji," pojasni Đorđević.

Odnosi pomembnejši od denarja
Vprašanje, ali se bo z donatorsko večerjo zbralo dovolj denarja za obnovo cerkve, za Đorđevića ni na prvem mestu: "Ni pomembno. Pomembno je, da smo začeli, jaz pa kot oseminsedemdesetletnik vem, da se vse, kar se začne, tudi dokonča. Zame je pomembneje to, da smo vzpostavili odlične odnose z Ljubljano in tukajšnjimi Srbi in da nam oni pomagajo." Ob tem je še dodal: "Pomembno je tudi to, da smo mi, belokranjski Srbi, od prvega dne do danes zvesti Slovencem in da imamo s Slovenci odlične odnose."

Za Begićevo sliko največ Dragić
S skupnimi močmi so potrebna sredstva, dobrih 20.000 evrov, na donatorski večerji tudi zbrali. Dobršen del tudi z dražbo umetniških del, ki sta jih podarila znana kiparja Mirsad Begić in Jakov Brdar. Eno izmed Begićevih slik je kupil tudi zvezdnik lige NBA in slovenske košarkarske reprezentance Goran Dragić, ki je te dni ravno užival svoj dopust v Ljubljani.