V letu 1924 se je skupina premožnejših Boštanjčanov odločila, da sledi zgledu številnih slovenskih krajev in ustanovi gasilsko četo. Kdaj točno je potekalo ustanovno srečanje boštanjskih gasilcev, ni povsem znano, saj so se arhivi med drugo svetovno vojno izgubili, pojasnjuje predsednica gasilskega društva Mira Šraj in dodaja, da vemo le letnico, kratek povzetek srečanja pa je zapisan tudi v krajevni kroniki. Razen obdobja med omenjeno vojno, ko je bila večina tamkajšnjega prebivalstva izseljena, je društvo ves čas delovalo in zdaj praznuje okroglih 90 let.

"Dejansko se že celo leto pripravljamo na osrednji dogodek," pravi Šrajeva in dodaja, da so ob tej priložnosti gasilskemu domu dali novo podobo - zamenjali so streho, obnovili fasado, na podstrešju pa uredili muzejsko sobo, ki obiskovalca popelje skozi desetletja delovanja gasilcev v tem kraju.

V nedeljo so kot vrhunec praznovanj pripravili veliko proslavo, na katero so povabili številna sosednja gasilska društva in pobrateno društvo Brezje - skupaj je v slavnostni paradi korakalo okoli 170 gasilcev, dogodek pa so popestrili tudi godba Sevnica, tamkajšnje mažoretke, Boštanjski oktet in vokalna skupina Vilinke.

Po 40 letih nov prapor
Posebej slavnosten je bil tudi prevzem novega gasilskega prapora. Stari je bil namreč po štirih desetletjih rabe že precej dotrajan. "Prapor nas, gasilce, spremlja skozi vse delo, ki ga opravljamo, zato je, jasno, izpostavljen vremenskim vplivom. Zato smo izkoristili 90-letnico, da ga osvežimo," pojasnjuje predsednica PGD-ja Boštanj, pri tem pa je poudarila še, da je na novem praporu mesto dobil tudi boštanjski grb, na katerem se bohoti azaleja. Gre za redko, zaščiteno vrsto rumenega sleča (Azalea pontica), ki ga v naravi najdemo zgolj na dveh krajih v Sloveniji (poleg Boštanja še nad bližnjim Tržiščem, kjer pa je rastišče precej manjše).

Mladih manjka, a so dobro usposobljeni
Društvo ima danes okoli 200 članov, različnih starostnih skupin - od najmlajših, ki se gasilstva šele učijo, do najstarejših, tako imenovanih veteranov. A za gasilska društva danes časi niso ravno rožnati - Šrajeva priznava, da je zanimanja za gasilstvo med mladimi vse manj: "Mladi imajo očitno danes druge interese." Kljub temu imajo v Boštanju, kjer so se pred leti zapisali v Guinnessovo knjigo rekordov s postavitvijo najvišjega in najobsežnejšega prvomajskega kresa, zelo dobro usposobljene aktivne gasilce, se pohvali. Poveljnik gasilske čete Matjaž Vrisk pa ob tem doda, da je takšnih, ki so vsak trenutek pripravljeni priskočiti na pomoč (in so za to tudi usposobljeni) okoli 45, starih povprečno okoli 30 let. "Razdeljenih imamo 20 pozivnikov, če je potreba, o intervenciji obveščamo tudi s SMS-ji, v izjemnih primerih pa aktiviramo še sireno," razlaga.

Povprečno boštanjski gasilci opravijo okoli 10 intervencij na leto - pa ne samo v svojem kraju, ampak tudi v bližnjih vaseh, ki spadajo v to krajevno skupnost. Skupaj v njej živi okoli 2.500 ljudi.

Država na gasilce pozablja - dokler jih ne potrebuje
Še bolj kot pomanjkanje članstva pa društvo (kot tudi vsa druga po Sloveniji) pesti pomanjkanje denarja. "Pomagamo si z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, pa tudi z veselicami in podobnim zberemo denar za opremo, ki jo nujno potrebujemo, a je žal zelo draga," razlaga Šrajeva. Na večno pomanjkanje sredstev je v nagovoru na slovesnosti opozoril tudi predstavnik posavske regije pri Gasilski zvezi Slovenije Mihael Boranič, ki je izrazil upanje, da bosta nov državni zbor (med zbranimi je bil namreč tudi poslanec iz Boštanja Tomaž Lisec) in nova vlada, vključno s pristojnim ministrom za obrambo, to upoštevala pri svojem delu in se ne bosta na gasilce "spomnila" le takrat, ko se zgodi takšna naravna katastrofa, kot je bil nedavni žled, pri katerem so s svojo "delegacijo" pomagali tudi boštanjski gasilci.

Od poplav do industrijskih požarov
Ker je Boštanj drugo največje gasilsko društvo v občini Sevnica (večje je le sevniško), ves čas skrbijo, da imajo opreme dovolj - tudi za izjemne primere, ki jih skozi zgodovino ni bilo malo. "Najhujše so bile seveda poplave, ker je šlo za intervencijo, ki je trajala več dni," pravi Mira Šraj, Vrisk pa je dodal, da so imeli samo v zadnjih letih kar nekaj izjemno zahtevnih požarov - večinoma je šlo za gospodarska poslopja, v enem primeru se je ogenj začel širiti tudi na stanovanjsko hišo. Med zahtevnejše primere požarov domačini štejejo tudi požar lokalne žage in nedavni primer, ko je zagorelo v industrijskem objektu Silico.

Boštanjčani zelo cenijo delo, ki ga opravljajo njihovi rojaki, zato so se z njimi ob visokem jubileju z veseljem poveselili. Gasilci so namreč ob proslavi pripravili še - kot se za gasilce spodobi - veliko vrtno veselico, na kateri se je zbralo okoli 4.000 ljudi od blizu in daleč, zabaval pa jih je ansambel Modrijani.

Nekaj utrinkov dogajanja si lahko ogledate v spodnji galeriji.