Kompleks Rimski vrelec že dalj časa propada, gostinski del kompleksa je zaprt od leta 2002. Foto: RTV Slovenija
Kompleks Rimski vrelec že dalj časa propada, gostinski del kompleksa je zaprt od leta 2002. Foto: RTV Slovenija

Kompleks Rimski vrelec zajema 17.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče s hotelskim in pomožnimi objekti, zelenimi površinami, parkiriščem in vrtino z izvirom zdravilne mineralne vode.

Rimski vrelec
Kompleks leži ob vznožju Uršlje gore, v bližini je nekdaj priljubljeno Ivarčko jezero z rekreacijskimi površinami, nad Kotljami je spominski muzej pisatelju Prežihovemu Vorancu. A niti privlačna lega do zdaj Rimskemu vrelcu ni prinesla kupca. Foto: RTV Slovenija

Ravenska občina je v zadnjih mesecih s pomočjo zunanjega svetovalca Bogdana Lipovška znova okrepila prizadevanja za prodajo kompleksa v Kotljah.

Občina je med drugim izdala katalog v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, v katerem obširneje opisuje kompleks, predstavlja potrebna vlaganja in ponuja simulacije ter scenarije poslovanja hotela.

Občina: Hotelsko stavbo bi bilo smiselno porušiti
Prodajni katalog med drugim navaja, da je dotrajano in neustrezno hotelsko stavbo, ki leži na izjemni legi pod Uršljo goro, smiselno porušiti in celotno zemljišče komunalno urediti za novogradnjo.

Ocenjena vrednost naložbe v nov hotel s štirimi zvezdicami in 120 sobami znaša od 6,5 do 7,2 milijona evrov, pri čemer v ceni niso upoštevani cena zemljišča, sanacija vrelca in tudi ne strošek projektiranja.

"Rimski vrelec smo predstavili na eni izmed konferenc, na srečanju med župani srednje- in vzhodnoevropskih mest in Kitajsko. Po tem srečanju smo dobili nekaj povpraševanj po elektronski pošti. Eden izmed kitajskih poslovnežev si v tem trenutku ureja vizum, izdali smo mu garantno pismo, da lahko pride na obisk v Slovenijo," je povedal župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen in dodal, da je njegov obisk napovedan v septembru.

Razvoj zdraviliškega turizma sega v leto 1896
Rimske ostanke so na območju Rimskega vrelca našli leta 1877, ko je območje po tem dobilo tudi ime. "Krivec" za gradnjo objektov in razvoj tega območja pa je bila blagodejna mineralna voda.

Osrednjo stavbo, nekdanji hotel, je leta 1896 zgradila družina Schütz, v naslednjih štirih desetletjih so lastniki zgradbe in območja razvijali zdraviliški turizem. Med drugo svetovno vojno je bilo v stavbi poveljstvo gestapa, po vojni pa je bila stavba nacionalizirana.

Objekt nazadnje obnovljen še v času Jugoslavije
V letih med 1947 in 1953 je bil v stavbi internat za dijake ravenske metalurške šole, nato so tam uredili gostinski lokal odprtega tipa. Leta 1954 je Rimski vrelec v upravljanje dobila ladjedelnica Uljanik iz Pulja, sledila so leta obnove objekta s takrat 50 posteljami. Počitniški dom je leta 1962 prevzelo prevozno podjetje Ljubljana transport, pozneje Golfturist.

Leta 1992 je kompleks, ki je kot arheološko območje Rimski vrelec zaščiten kot kulturni spomenik lokalnega pomena, prevzelo podjetje De profundis, pozneje ga je upravljalo železarsko podjetje Logistični center Ravne. Po končani denacionalizaciji je hotel kupila Občina Ravne na Koroškem.

Po dostopnih podatkih je bil objekt nazadnje obnovljen v obdobju med letoma 1985 in 1990, ko so med drugim porušili staro stavbo za hotelom in na južni strani dozidali jedilnico z 200 sedeži, hotel pa je takrat imel 52 sob.

Kompleks Rimski vrelec zajema 17.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče s hotelskim in pomožnimi objekti, zelenimi površinami, parkiriščem in vrtino z izvirom zdravilne mineralne vode.