Program Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), ki sicer deluje v Baragovem semenišču, se bo med gradnjo prizidka prerazporedil po drugih prizoriščih po Ljubljani. Foto: ZAPS
Program Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), ki sicer deluje v Baragovem semenišču, se bo med gradnjo prizidka prerazporedil po drugih prizoriščih po Ljubljani. Foto: ZAPS

Arhitekturno rešitev za prizidek je pripravila skupina arhitektov v sestavi: Matej Vozlič, Denis Hitrec, Tadej Urh, Anja Rudof in Zala Babič, avtorica krajinske zasnove pa je krajinska arhitektka Urška Kristina Škerl. Izvedba zmagovalne arhitekturne rešitve bi po oceni avtorjev zdaj znašala 38,4 milijona evrov brez DDV-ja.

Sorodna novica Računska napaka naj ne bi vplivala na končno odločitev o prizidku Baragovega semenišča

Prvotno narobe navedena bruto površina objekta
Odločitev o izbiri je bila predhodno razveljavljena zaradi manjše napake v razpisni dokumentaciji. Napačno je bila namreč navedena bruto površina objekta, ki ne ustreza površinam v načrtih, posledično je napačno ocenjena tudi vrednost naložbe. Po zakonu vsak popravek v končnem poročilu zahteva razveljavitev in ponovno potrditev od strokovne komisije. Sicer se je že ob razveljavitvi pričakovalo, da bo komisija s podžupanom Janezom Koželjem na čelu potrdila isto arhitekturno rešitev.

Izbrani predlog gradi na sinergiji z originalno zasnovo
Arhitekturni natečaj je v preteklosti naletel na mešane odzive v javnosti, a so strokovnjaki na splošno pozdravili izbrano rešitev. Iz ateljeja Vozlič so za časopis Dnevnik sporočili, da so v predlogu sledili tako tradiciji kot sodobnim standardom in da projekt prinaša možnost za razmislek o Plečnikovi dediščini v pogojih sodobnosti. Kar nekaj predlogov je iskalo kontrast z originalno zasnovo, njihov predlog pa je gradil na sinergiji, so še dodali.

Tudi strokovnjaki razdeljeni glede izbrane arhitekturne rešitve
Umetnosti zgodovinar ZRC-ja SAZU-ja Damjan Prelovšek je poleti za časopis Dnevnik poudaril, da je izbrana rešitev "glede umestitve prizidka najbližje originalnemu Plečnikovemu projektu". Arhitekt Matevž Granda pa se je v reviji Outsider zelo kritično opredelil do natečajnega vprašanja, ki ga je karikiral z navedbo "kako stlačiti ogromno novo gledališče s tremi dvoranami v nov prizidek ob Plečnikov nedokončani objekt, ki tega programa nikoli ni predvideval".

Na javni natečaj za najprimernejšo rešitev je sicer prispelo devet predlogov.